Jedro

Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V postopku za izdajo predhodne odredbe zadošča, če je nevarnost podana objektivno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep istega sodišča o izdaji predhodne odredbe z vpisom predznambe zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah, vpisanih pri vložku št. 74 k.o... . Obenem je dolžniku naložilo, naj upnikoma povrne njune nadaljnje izvršilne stroške v znesku 13.110,00 SIT v osmih dneh pod izvršbo.

Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik ter predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, podrejeno pa predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve prvemu sodišču v novo odločanje. Dolžnik v pritožbi ponavlja ugovorne navedbe. Tako vnovič poudarja, da njegov namen, da naj bi kakorkoli otežil ali onemogočil uveljavitev terjatve upnikov ni z ničemer izkazan. Dalje izpostavlja, da je nepremičnina, ki naj bi bila predmet predhodne odredbe kmetija, ki zanj predstavlja vir preživljanja ter zato po določbi 177. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ne more biti predmet izvršbe. Nazadnje pa pritožnik sodišču še očita, da mu ni vročilo odgovora na ugovor, s čimer je kršilo načelo kontradiktornosti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo prvega sodišča. Le-to je tudi že odgovorilo na ugovorne navedbe dolžnika, ki so večidel identične kot njegove pritožbene navedbe. Sodišče druge stopnje se tako pridružuje ugotovitvam prvega sodišča, da bi ne prišlo do nepotrebenega ponavljanja. Pritožbeno sodišče k navedemu le dodaja naslednje: Nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena ali celo onemogočena, je podana objektivno. Slednje pa v postopku za izdajo predhodne odredbe zadošča. Ne gre namreč enačiti postopka za izdajo začasne in predhodne odredbe. V slednjem primeru je bila namreč že izdana sodba, ki resda še ni pravnomočna, a vendarle izkazuje precej večjo verjetnost, da je upnikova terjatev resnična. Upnik predlaga izdajo predhodne odredbe zato, da bi kasneje v izvršbi ne bil onemogočen v izterjavi terjatve priznane s pravnomočno sodbo. Ob navedenem je potrebno upoštevati tudi to, da dolžniku v obravnavani zadevi kakšna posebna škoda ne more nastati. Vse kar bo storjeno s predhodno odredbo je to, da bo vknjižena preznamba zastavne pravice. Predznamba pa je vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice, ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči (25. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK). Četudi je že prvo sodišče ugotovilo, da kmetija za dolžnika ne predstavlja edinega vira preživljanja (verjeti pa je, da mu omogoča boljši življenski standard), se torej za dolžnika ne bo z izdajo predhodne odredbe nič spremenilo. V kolikor bo upnik predznambo opravičil, bo šele ustanovljena zastavna pravica. Pa tudi to še ne pomeni, da bo dolžnik ob svoje premoženje. Gre torej zgolj za zavarovanje dolžnikove terjatve, ki je izkazana s še nepravnomočno sodbo. Ne glede na povedano pa ne drži pritožbena navedba, da se sodišče ni izjasnilo o dolžnikovem ugovoru, da kmetijo potrebuje za preživljanje. Prvo sodišče se je namreč glede tega nedvoumno izjasnilo. V razlogih je namreč navedlo, da kmetija zanj ne pomeni edinega vira preživljanja, saj že več kot deset let prejema pokojnino. Naposled pa je potrebno dolžniku še odgovoriti, da je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje spoštovano načelo kontradiktornosti. Slednje namreč pomeni, da ima vsaka stranka možnost podati svojo plat zadeve. Dolžnik je to storil z ugovorom, upnik pa je nanj odgovoril. S takšnim postopanjem je torej sodišče obema strankama omogočilo, da se izjasnita o zadevi ter so tako pritožbene navedbe, češ, da je bil dolžnik v svojih procesnih pravicah prikrajšan, neutemeljene.

Iz navedenih razlogov je pritožba neutemljena. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep potrdilo, saj prvo sodišče ni zagrešilo tudi nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).