Jedro

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je po 367. členu ZPP dovoljeno proti pravnomočni sodbi, torej potem, ko je bila izčrpana pravica do pravnega sredstva, ki je predvidena v 25. členu URS. Zato je mogoče vložiti revizijo samo v tistih primerih, ki jih določa ZPP. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev in v posebej naštetih primerih iz tretjega odstavka tega člena, med katerimi pa ni našteta tožba zaradi sklenitve prodajne pogodbe. V konkretni zadevi je tožeča stranka v tožbi označila vrednost spornega predmeta 921.044 tolarjev, kolikor znaša kupnina, in tožena stranka temu ni ugovarjala. Navedena vrednost ne presega 1.000.000 tolarjev, zato ne omogoča revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da mora skleniti prodajno pogodbo za stanovanje v Celju, za kupnino 921.044 tolarjev. Proti tej sodbi je tožena stranka vložila pritožbo, toda sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Proti sodbi pritožbenega sodišča je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščema prve in druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija ni dovoljena.

Uvodoma je treba pojasniti, da je bila tožba sicer vložena v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90), ki pa je skupaj z novelo iz leta 1992 prenehal veljati z uveljavitvijo novega Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99). Novi ZPP je začel veljati 14. julija 1999 in odtlej se z nekaterimi izjemami, ki so posebej navedene v 498. in v 499. členu ZPP, uporabljajo ta pravila.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je po 367. členu ZPP dovoljeno proti pravnomočni sodbi, torej potem, ko je bila izčrpana pravica do pravnega sredstva, ki je predvidena v 25. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91-I, z ustavnima zakonoma, Ur.l. RS, št. 42/97 in 66/2000). Zato je mogoče vložiti revizijo samo v tistih primerih, ki jih določa ZPP. Po drugem odstavku 367. členu ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev in v posebej naštetih primerih iz tretjega odstavka tega člena, med katerimi pa ni našteta tožba zaradi sklenitve prodajne pogodbe. V konkretni zadevi je tožeča stranka v tožbi označila vrednost spornega predmeta 921.044 tolarjev, kolikor znaša kupnina, in tožena stranka temu ni ugovarjala. Navedena vrednost ne presega 1.000.000 tolarjev, zato ne omogoča revizije.

Tako se izkaže, da je tožeča stranka vložila revizijo proti sodbi, proti kateri je po zakonu ni mogoče vložiti. Ker sodišče prve stopnje ni zavrglo nedovoljene revizije (374. člen ZPP), je to storilo Vrhovno sodišče (377. členu ZPP).