Jedro

Ker zoper sklep o stroških revizija po zakonu ni dovoljena, je ni mogoče niti dopustiti.

Dopuščena je revizija glede vprašanja, katero premoženje se upošteva pri presoji o obstoju dolžnikove plačilne sposobnosti.

Izrek

Predlog se v delu, v katerem se nanaša na odločitev o stroških postopka, zavrže. Revizija se dopusti glede vprašanja, katero premoženje se upošteva pri presoji o obstoju dolžnikove plačilne sposobnosti oziroma ali ima dolžnik dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, (1) da se ugotovi, da je darilo po darilni pogodbi z dne 31. 5. 2002, sklenjeni med E. F. in tožencem glede polovice nepremičnine pod. vl. št. 3599/13, k.o. ... (dvosobno stanovanje), v razmerju do tožnice z izvršljivo terjatvijo v znesku 16.955,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 12. 2003 in pripadajočimi stroški neučinkovito, (2) da je toženec dolžan dovoliti izvršbo za izterjavo tožnikove terjatve, (3) da se višji zahtevek zavrne in (4) da vsaka stranka nosi svoje stroške. Zavrnilni del sodbe temelji na stališču, da ima dolžnik za poplačilo dela upničine terjatve na razpolago druge nepremičnine.

2. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu spremenilo tako, da je darilo neučinkovito do upnika tudi zaradi izterjave nadaljnjega zneska 16.914,16 EUR z zakonskimi zamudnimi od 4. 12. 2003 in stroški in da je toženec dolžan dovoliti izvršbo na nepremičnino tudi za ta znesek. Zavzelo je stališče, da je preostalo dolžnikovo premoženje sestavljeno iz idealnih deležev na številnih zemljiščih in je zato vnovčevanje takega premoženja ne le izrazito težavno (kar samo po sebi ne bi bil utemeljen razlog za ugoditev zahtevku), temveč je zaradi drobitve kmetijskih in gozdnih zemljišč izid izvršilnega postopka na to premoženje z vidika višine dosežene kupnine močno vprašljiv. Gre za "nekvalitetno" premoženje, katerega prava vrednost se lahko pokaže šele v primeru dejanske prodaje, ne pa za likvidno premoženje, ki bi upniku zanesljivo lahko omogočilo poplačilo.

3. Toženec je v predlogu za dopustitev revizije navedel tri vprašanja: 1) do katere višine se omeji učinek izpodbijanja v primeru, ko ima dolžnik še drugo premoženje: do višine neizpolnjene upnikove terjatve na dan odločanja ali je to terjatev treba zmanjšati za vrednost ostalega dolžnikovega premoženja; 2) ali lahko sodišče mimo mnenja izvedenca in ne da bi izvedenca zaslišalo, sàmo oceni vrednost zemljišč v dolžnikovi lasti (toženec trdi, da je sodišče druge stopnje kršilo 243. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP); c) ali je pritožbeno sodišče glede na to, da nobena od strank zoper odločitev o stroških ni vložila pritožbe, poseglo v pravnomočno odločitev o stroških.

4. V delu, v katerem se nanaša na odločitev o stroških, predlog ni dovoljen, sicer pa je glede vprašanja, navedenega v izreku, utemeljen.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367. člena ZPP revizije ni mogoče dopustiti, če po zakonu ni dovoljena. Ker sklep o stroških ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, le zoper tak sklep pa je revizija dovoljena (prvi odstavek 384. člen ZPP), je predlog v tem delu nedovoljen.

6. Glede drugega vprašanja pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni že iz razloga, ker sodišče ni zavzelo stališča, kot ga zatrjuje predlagatelj. Sodišče namreč ni nadomestilo izvedenčeve ocene o vrednosti nepremičnin v lasti dolžnika, marveč je ob upoštevanju tega in drugih dejstev, ugotovljenih v postopku, presodilo, ali je podana plačilna nesposobnost dolžnika v smislu drugega odstavka 255. člena Obligacijskega zakonika.

7. Glede vprašanja, ki je navedeno v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku).