Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za izdajo zamudne sodbe, s katero se ugodi toženemu zahtevku za povrnitev nepremoženjske škode, mora tožba vsebovati dejstva o vseh elementih odškodninske odgovornosti povzročitelja škode ter tudi vsa dejstva o višini zahtevane odškodnine.
Tožničina trditvena podlaga ne omogoča odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti. Učinek bodočih telesnih bolečin se sicer lahko kaže na področju zmanjšanja življenjske aktivnosti, vendar zgolj navedba, da tožnica zaradi navedenega močno duševno trpi, ne zadošča za priznanje odškodnine iz tega naslova. Tožnica bi morala opisati, katere so tiste življenjske aktivnosti, ki jih v posledici poškodbe ne more več opravljati oziroma jih opravlja oteženo, v primerjavi s stanjem pred poškodbo.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženi stranki naložilo, da je v roku petnajstih dni dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v višini 5.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2019 dalje do plačila (I). Višji tožbeni zahtevek (za znesek 2.500 EUR) je zavrnilo (II).
2. Zoper zavrnilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožuje tožnica. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožencu v plačilo naloži še znesek 2.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2019 dalje, vse s stroškovno posledico. Meni, da je zavrnitev zahtevka iz naslova duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, neutemeljena. Pojem zmanjšanja življenjske aktivnosti zajema zmanjšanje človekovih sposobnosti na celotnem področju njegovega udejstvovanja, ki vpliva na kakovost tožničinega življenja. Zmanjšanje teh sposobnosti je lahko posledica telesnega ali psihičnega prikrajšanja, ki ga je oškodovanec pretrpel zaradi škodnega dogodka. Prikrajšanje oziroma prizadetost na psihičnem ali telesnem področju lahko obsega naslednje izvore duševnih bolečin: nezmožnost za delo, povečanje potreb, povečane telesne napore, zmanjšanje ali uničenje možnosti za nadaljnji razvoj ali napredovanje in druge nevšečnosti, ki se kažejo v poslabšanem zdravstvenem stanju, itd. Tožnica je v tožbi zatrjevala, da so ji poškodbe pustile trajne posledice, ki se kažejo kot bolečine v nosu, glavobolih, zlasti ob spremembi vremena in hitrih gibih z glavo, oteženem dihanju skozi nos, zaradi česar se tožnica tudi usekniti ne more več tako, kot bi se morala, in občasnem utripanju živca na glavi, zaradi česar močno duševno trpi. Tožnica še vedno hodi na sprehode, obdeluje vrt ob hiši ter opravlja vsa gospodinjska dela, vendar pa vse aktivnosti zaradi slabše prehodnosti nosu in posledično oteženega dihanja, bolečin v nosu in glavobolov, sedaj opravlja težje. Sodišče prve stopnje je te tožničine težave obravnavalo le v okviru prve odškodninske postavke, to je bodočih telesnih bolečin, čeprav bi po njeni oceni moralo ugotoviti, da tožnica iz teh razlogov trpi tudi duševne bolečine in ji priznati vtoževano odškodnino iz tega naslova.
3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče lahko izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP. Na podlagi te določbe izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka na pravilno vročeno tožbo v določenem roku ne odgovori in če so izpolnjeni naslednji pogoji: - da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; - da ne gre za zahtevek, s katerim stranka ne more razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); - da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; - ter da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
6. Za izdajo zamudne sodbe, s katero se ugodi toženemu zahtevku za povrnitev nepremoženjske škode, mora tožba vsebovati dejstva o vseh elementih odškodninske odgovornosti povzročitelja škode ter tudi vsa dejstva o višini zahtevane odškodnine.
7. Iz tožničine trditvene podlage izhaja, da ima tožnica še sedaj glavobole ob hitrih gibih glave ter spremembi vremena, ter bolečine v nosu, ima tudi nekoliko oteženo dihanje skozi nos ter se ne more več tako usekniti, kot se je pred škodnim dogodkom. Sodišče prve stopnje je navedene bolečine in nevšečnosti upoštevalo pri odmeri odškodnine iz naslova bodočih telesnih bolečinah.
8. Že navedena tožničina trditvena podlaga ne omogoča odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti. Učinek bodočih telesnih bolečin se sicer lahko kaže na področju zmanjšanja življenjske aktivnosti, vendar zgolj navedba, da tožnica zaradi navedenega močno duševno trpi, ne zadošča za priznanje odškodnine iz tega naslova. Tožnica bi morala opisati, katere so tiste življenjske aktivnosti, ki jih v posledici poškodbe ne more več opravljati oziroma jih opravlja oteženo, v primerjavi s stanjem pred poškodbo. Tožnica je šele v pritožbi navedla, da sicer še vedno hodi na sprehode, sama obdeluje vrt ob hiši ter opravlja vsa gospodinjska dela, vendar pa zaradi slabše prehodnosti nosu in posledično oteženega dihanja, bolečin v nosu in glavobolov, navedeno sedaj opravlja težje, kar pa je neupoštevna pritožbena novota, saj pritožnica ne pojasni, zakaj brez svoje krivde teh dejstev ni navajala že prej.
9. Poleg tega so tudi tožbene trditve o trajnih posledicah v nasprotju z izvedeniškim mnenjem, ki ga je v spis predložila tožnica (priloga A5), in iz katerega izhaja, da poškodbe, ki jih je tožnica utrpela ob toženčevem napadu, trajnih posledic ne bodo zapustile, kar v tem obsegu ovira izdajo zamudne sodbe iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, ki terja skladnost med tožbenimi trditvami in predloženimi dokazi.
10. Ker ne gre za očitane kršitve iz pritožbe, in ker je materialno pravo pravilno uporabljeno, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
1 V nadaljevanju: ZPP.