Jedro

v zadevi II Ips 104/2011 je VS že zavzelo stališče, da je nično povečanje sredstev trajne vloge iz naslova nezakonite razdelitve dobička, ker je bilo zaradi odsotnosti samopravnega sporazuma v nasprotju z omejitvami iz določb 2. člena in 51. člena tedaj veljavnega Zakona o igrah na srečo. Predlagatelj mora v predlogu za dopustitev revizije poleg tega, da gre za pomembno pravno vprašanje, izkazati tudi, da bo imel odgovor na to vprašanje vpliv na izboljšanje njegovega položaja v pravdi. Tožnik pa pri vprašanju, ali za vračilo vloženega denarja velja revalorizacija in obrestovanje po petem odstavku 8. člena ZLPPOD (R + 8%), tega ni izkazal.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je tožena stranka na podlagi pogodbe o trajni vlogi sredstev dolžna izplačati 31.176,83 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj tožnikove terjatve v znesku 3.927,34 EUR in obstoj nasprotne terjatve toženca v znesku 3.170,76 EUR, nato je terjatvi pobotalo in toženi stranki naložilo plačilo 2.196,85 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo da ne obstaja v pobot uveljavljana terjatev, zaradi česar je toženi stranki naložilo, da mora tožniku plačati 11.403,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Posledično je spremenilo tudi odločitev o stroških.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je sodišče druge stopnje pri odločitvi uporabilo druge materialnopravne določbe kot sodišče prve stopnje in je zato odločitev arbitrarna. Opozarja, da je napačno stališče, da v igralništvu takrat veljavna pravna ureditev ni dopuščala zasebnega kapitala, zato je po njegovem mnenju pravno pomembno vprašanje, ali je bila res pogodba o trajni vlogi iz tega razloga nična. Kot pomembno izpostavlja tudi vprašanje, ali za vračilo vloženega denarja velja revalorizacija in obrestovanje po petem odstavku 8. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo (Ur. l. RS, št. 40/97, v nadaljevanju ZLPPOD), torej R + 8%. Meni, da bi moralo Vrhovno sodišče odgovoriti tudi na vprašanje, kdo je bil po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 55/92 do 43/93, v nadaljevanju ZLPP) aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevkov iz naslova oškodovanja družbene lastnine oziroma ali je imela toženka pravno podlago za stornacijo vlog tožnice v poslovnih knjigah toženke. Meni tudi, da je pomembno pravno vprašanje, ali je vpis družbenice v sodnem registru konstitutivne ali deklaratorne narave in do kod segajo meje načela zaupanja v sodni register.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Na vprašanje, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje o ničnosti pogodbe o trajni vlogi, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že odgovorilo v zadevi II Ips 104/2011 z dne 9. 6. 2011. V obrazložitvi svoje odločitve je navedlo, da je pravilno stališče, da je nično povečanje sredstev trajne vloge iz naslova nezakonite razdelitve dobička, ker je bilo zaradi odsotnosti samopravnega sporazuma v nasprotju z omejitvami iz določb 2. člena in 51. člena tedaj veljavnega Zakona o igrah na srečo (Ur. l. RS, št. 32/80 in 29/86, v nadaljevanju ZIS). S tem, ko je Vrhovno sodišče potrdilo zavrnitev zahtevkov v delu, ki ustrezajo vrednosti na račun nezakonite razdelitve dobička, je potrjeno tudi stališče o deklaratorni naravi vpisa imetnika kapitalskega deleža v sodnem registru. V zadevi II Ips 104/2011 je Vrhovno sodišče tudi obrazložilo, da zahtevka za izplačilo knjigovodske vrednosti terjatve ni mogoče utemeljevati z okoliščino, da družbeni pravobranilec ni vložil tožbe za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti posameznih dejanj ali pogodb, sklenjenih v škodo družbenega kapitala (50. člena ZLPP). Vrhovno sodišče je poudarilo, da citirana določba ni uporabljiva, saj tovrstne tožbe predvideva le za primere, ko oškodovanja družbene lastnine niso bila ugotovljena (prvi stavek drugega odstavka 50. člena ZLPP). Predlagatelj mora v predlogu za dopustitev revizije poleg tega, da gre za pomembno pravno vprašanje, izkazati tudi, da bo imel odgovor na to vprašanje vpliv na izboljšanje njegovega položaja v pravdi. Tožnik pa pri vprašanju, ali za vračilo vloženega denarja velja revalorizacija in obrestovanje po petem odstavku 8. člena ZLPPOD (R + 8%), tega ni izkazal. 6. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku niso podani in je predlog zavrnilo.