Jedro

Revizijo je vložila stranka sama, pri tem pa ni izkazala niti navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je revizijo vložila oseba, ki te pravice ni imela.

Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena, saj je ZUS-1 ne predvideva.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka vložila revizijo in zahtevo za varstvo zakonitosti.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko dejanja v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 367. č člena ZPP pa mora stranka, ki sama vloži revizijo oziroma njen zakoniti zastopnik, najkasneje ob vložitvi revizije izkazati, da imata opravljen pravniški državni izpit. Če namreč reviziji ni priloženo potrdilo, ki to izkazuje, se revizija na podlagi citirane določbe ZPP zavrže. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljajo določbe drugega odstavka 22. člena ZUS-1, četrtega odstavka 86. člena ZPP in tudi določba 367. č člena ZPP.

4. V obravnavani zadevi je tožeča stranka sama vložila revizijo, pri tem pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upoštevaje določbo 367. č člena ZPP sodišče tožnika ni pozvalo k predložitvi dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, temveč je revizijo zavrglo.

5. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 367. č člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka:

6. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

7. S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 3507/2012 z dne 18. 12. 2012. 8. Po prvem odstavku 83. člena ZUS-1 je zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, dovoljena revizija, pod pogoji, ki jih določa drugi odstavek istega člena. Po prvem odstavku 96. člena ZUS-1 je dopustna tudi obnova postopka, pod tam določenimi pogoji. Drugih izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje ZUS-1 ne pozna. Zato je zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena, saj je po zakonu ni mogoče vložiti.

9. Vrhovno sodišče je nedovoljeno zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1.