Jedro

V zadevi ni sporno, da je tožnik 12. 12. 2012 vložil prošnjo za BPP v zvezi z obnovo postopka, končanega s sodbo in sklepom I P 4038/2005 z dne 11. 10. 2007. Prav tako ni sporna ugotovitev, da je tožnik v zadevi, v kateri je bila izdana navedena sodna odločba, tožbeni zahtevek v delu umaknil, in da je sodišče v preostalem delu tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja. Glede na navedeno se sodišče strinja s stališčem organa za BPP, da odobritev BPP tožniku v obravnavanem primeru ne bi bila razumna, saj iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi šlo za navajanje dejstev, na podlagi katerih bi tožnik lahko utemeljeval obnovo postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 12. 12. 2012. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje z izrednimi pravnimi sredstvi, tj. za obnovo postopka zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I P 4038/2005 z dne 11. 10. 2007. Organ za BPP je vpogledal v navedeno sodno odločbo in ugotovil, da je sodišče postopek v delu, ki se je nanašal na plačilo odškodnine v višini 1.001.502,25 EUR, ustavilo, ker je tožnik v tem delu tožbo umaknil na glavni obravnavi, toženec pa se je s tem strinjal. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da so terjatve, ki so zapadle v letu 1995, v času, ko je bila tožba vložena, tj. 15. 9. 2005, zastarale.

Organ je ugotovil še, da tožnik zoper sodbo ni vložil rednega pravnega sredstva, sedaj pa želi vložiti obnovo postopka, ki jo utemeljuje z dejstvi, da je toženec odgovoren za plačilo zapadlih terjatev, da je novo dejstvo to, da je sodnica A.A. v sodbi št. P 3186/2008-I zapisala, da je za poslovodenje odgovoren poslovodja, da je revizijska družba izdala negativno mnenje s pridržkom, da iz internega glasila družbe B. izhaja, da družba B.G. d.d., ki je opravljala dela za prevladujočo družbo B. d.d., za ta dela ni dobila plačila in da takratna pooblaščenka ni vložila pritožbe zoper sodbo, ter da bo sodišče s finančno revizijo ugotovilo, da je družba C. družbi B. nakazala sredstva za dela, ki so jih opravili podizvajalci za odvisno družbo B.G. d.d. Organ ugotavlja, da te tožnikove navedbe ne izkazujejo dejstev, na podlagi katerih bi lahko uveljavljal obnovo postopka, in pojasnjuje, da sodišče ni revizijski organ. Zato meni, da je tožnikova prošnja za BPP nerazumna, saj so njegova pričakovanja očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Zato v zadevi ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da odgovornost zastopnikov prevladujoče družbe temelji na pravici in odgovornosti vodenja odvisne družbe, in meni, da je šlo za organiziran kriminal s ciljem oškodovanja upnikov. Po njegovem mnenju je treba pregledati in preučiti dokumentacijo o poslovanju prevladujoče in odvisne družbe, zato potrebuje BPP, saj je stečajna upraviteljica v stečajnem postopku družbe B.G. zavrnila revizijo poslovanja med omenjenima družbama. Meni, da je zastopnik prevladujoče družbe odgovoren za plačilo upnikom. V nadaljevanju tožbe navaja, da je odvetnika D.D. pooblastil, da ga zastopa v vseh njegovih zadevah in da ga odvetnik ni obvestil, da zoper sodbo I P 4038/2005 ne bo vložil pritožbe, niti da pooblastilo prekinja. S tem naj bi mu odvzel pravico do pritožbe. Okrožnemu sodišču v Ljubljani očita, da ga o sodbi in sklepu P 4038/2005 ni pravočasno obvestilo, in navaja, da mu je na poziv za razpis naslednjega naroka odgovorilo, da je zadeva zaključena in da je bila navedena sodna odločba vročena odvetniku D.D. 20. 12. 2007. Navaja, da ne misli nositi posledic škodljivega ravnanja odvetnika, zato sodišče poziva, naj ugodi vlogi za BPP.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP med drugim upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

V zadevi ni sporno, da je tožnik 12. 12. 2012 vložil prošnjo za BPP v zvezi z vložitvijo obnove postopka, končanega s sodbo in sklepom I P 4038/2005 z dne 11. 10. 2007. Prav tako ni sporna ugotovitev, da je tožnik v zadevi, v kateri je bila izdana navedena sodna odločba, tožbeni zahtevek v delu umaknil, in da je sodišče v preostalem delu tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja. Ker tožnik navedenih dejstev ne izpodbija, je sodišče nanje v upravnem sporu vezano. Po prvem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb. Glede na navedeno pa se sodišče strinja s stališčem organa za BPP, da odobritev BPP tožniku v obravnavanem primeru ne bi bila razumna, saj iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi šlo za navajanje dejstev, na podlagi katerih bi tožnik lahko utemeljeval obnovo postopka.

V skladu s 394. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se namreč postopek, ki je pravnomočno končan, lahko obnovi le, če obstaja eden izmed s tem členom določenih obnovitvenih razlogov. Na podlagi 10. točke tega člena je sicer dopustna obnova, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Vendar iz tožnikovih navedb ne izhajajo dejstva ali dokazi, ki bi se nanašali na razlog za ustavitev postopka I P 4038/2005 v delu, v katerem je tožnik tožbeni zahtevek umaknil, niti na razlog za zavrnitev preostalega dela tožbenega zahtevka zaradi zastaranja terjatev. To pomeni, da se sodišče v zadevi I P 4038/2005 z vprašanjem odgovornosti zastopnikov povezanih družb ni ukvarjalo, nobena od tožnikovih navedb pa se ne nanaša na nova dejstva ali dokaze v zvezi z zastaranjem terjatev.

Na drugačno odločitev ne more vplivati niti okoliščina, da odvetnik tožnika ni obvestil o prejemu sodbe in sklepa in da ni vložil pritožbe. Domnevno nepravilno ravnanje odvetnika namreč (tudi če bi bilo resnično nepravilno) po določbah ZBPP ni razlog za dodelitev BPP. V obravnavani zadevi pa tožnik ni vložil prošnje za dodelitev BPP za postopek sodnega varstva zaradi ravnanja odvetnika, temveč zaradi poplačila svoje terjatve, ki jo je uveljavljal v zadevi I P 4038/2005. Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.