Jedro

V konkretnem primeru je izpodbijana odločba izdana v postopku, ki je obnovljen zaradi tega, ker je tožena stranka po izdaji odločbe, s katero je bilo tožeči stranki odobreno financiranje izbrane operacije, izvedela, da obstaja verjetnost, da je tožeča stranka v vlogi podala neresnično izjavo, da se operacija, ki je predmet vloge, ne financira iz kohezijskega sklada oziroma ni vključena v OP ROPI. To je obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP, po kateri se upravni postopek, ki je bil končan z dokončno odločbo, obnovi med drugim tudi v primeru, če se zve za nova dejstva, ki bi mogla pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila znana v prejšnjem postopku. Podan pa je tudi obnovitveni razlog iz 5. točke 260. člena ZUP, ki določa, da se postopek obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Do nepravilne za stranko ugodne odločitve je torej prišlo, ker se je organ pri izdaji odločbe neposredno oprl na neresnične navedbe stranke. Na podlagi neresničnih navedb tožeče stranke je bila tožena stranka, ki je vodila postopek spravljena v zmoto.

Pri presoji subjektivnega roka je odločilna izdaja prvega sklepa o obnovi, ne glede na tek nadaljnjega pritožbenega ali sodnega postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v 1. točki izreka pritožbi tožeče stranke zoper sklep št. 4300-55/2009-1771 z dne 19. 1. 2011 ugodila in navedeni sklep odpravila; v 2. točki izreka je odločila, da se postopek obravnave vloge tožeče stranke za sofinanciranje operacije „Sekundarna oskrba najbolj ogroženih območij Občine Grad – 3 faza“, evidenčna številka vloge 4300-55/2009/458, končanim s sklepom št. 4300-55/2009/1174 z dne 11. 8. 2010, obnovi po uradni dolžnosti, in sicer v obsegu, da se glede na nove dokaze ugotovi ali vloga izpolnjuje pogoje navedene v javnem pozivu in dokumentaciji poziva; in v 3. točki izreka, da posebni stroški v tem postopku niso nastali. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je bilo s sklepom št. 4300-55/2009/1174 z dne 11. 8. 2010 tožnikovi vlogi za sofinanciranje operacije „Sekundarna oskrba najbolj ogroženih območij Občine Grad – 3 faza“, ugodeno. Tožeča stranka zoper sklep ni vložila pritožbe, zato je sklep postal 21. 8. 2010 dokončen. Tožena stranka nadalje navaja, da je Komisija pri Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljevanju komisija) 14. 10. 2010 sklicala sestanek z namenom razjasnitve okoliščin ali projekt „Sekundarna oskrba najbolj ogroženih območij Občine Grad – 3 faza“ predstavlja zaključen projekt in ni del Pomurskega vodovoda. Komisija je na sestanku proučila informacije Urada za kohezijsko politiko SVLR, dokumentacijo Ministrstva za okolje in prostor ter druge podatke, ki jih je dobila na sestanku. Na podlagi te dokumentacije je tožena stranka izvedela, da je verjetno izkazano, da je tožeča stranka v vlogi podala neresnično izjavo, da se operacija, ki je predmet njegove vloge ne financira iz kohezijskega sklada oziroma ni vključena v Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju OP ROPI). Tožena stranka je na podlagi ugotovitev na sestanku z dne 14. 10. 2010 na redni seji 3. 11. 2010, 4. 11. 2010 in 5. 11. 2010 ponovno obravnavala vloge in dokumentacijo občine Šalovci, Grad in Veržej ter ugotovila, da je bila za tožečo stranko izdana ugodna odločba na podlagi neresnične izjave tožeče stranke. Navedeno pomeni, da sta izpolnjena obnovitvena razloga po 1. in 5. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), prav tako pa je izpolnjen tudi pogoj pravočasnosti začetka postopka obnove. Kot relevanten trenutek, ko je organ izvedel za nova dejstva oziroma nove dokaze tožena stranka šteje datum sestanka, torej 14. 10. 2010. Ker v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za obnovo postopka brez izdaje sklepa, je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 268. člena ZUP izdala poseben sklep, s katerim se dovoli obnova postopka po uradni dolžnosti. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka še dodaja, da gre v konkretnem primeru za premoženje večje vrednosti, ki se črpa iz državnega proračuna in iz evropskih sredstev, kar pomeni, da če bi se sredstva izplačala tožeči stranki neupravičeno, bi finančne posledice prizadele tudi javni interes.

Tožeča stranka vlaga tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Opozarja na več kršitev določb ZUP-a glede obnove postopka. Meni, da tožena stranka ni verjetno izkazala, da je bil predlog za obnovo postopka podan v zakonskem roku, kot to določa 265. člena ZUP. Tožeča stranka izpostavlja dejstvo, da je tožena stranka pri svojem odločanju imela na razpolago vse obstoječe dokumente in informacije, ki so bile zagotovo resnične, prav tako pa se je tožena stranka z informacijami zagotovo seznanila že pred 8. 11. 2010 oziroma celo 14. 10. 2010. V nadaljevanju tožbe pa tožeča stranka navaja vsebinske ugovore, ki se nanašajo na projekt „Sekundarna oskrba najbolj ogroženih območij Občine Grad – 3 faza“. Tožeča stranka predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi ter dodaja, da je tožena stranka pred podpisom pogodbe vlogo tožeče stranke ponovno pregledala, saj je bila s strani skrbnika pogodbe in na podlagi informacij Urada za kohezijsko politiko Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter pridobljene dokumentacije s strani Ministrstva za okolje in prostor, opozorjena, da lahko pride do dvojnega financiranja. Komisija je z namenom, da se ugotovi razmejitev med vlogo oziroma dokumentacijo, ki je prispela na javni poziv, pregledala kopije dokumentov. Tožena stranka je tako ugotovila, da je po dokončnosti odločbe izvedela za nova dejstva (neresnična izjava tožeče stranke), na podlagi katerih bi lahko prišlo do drugačne odločitve pri obravnavanju vloge tožeče stranke, če bi bila ta dejstva znana in uporabljena pri izdaji prejšnje odločbe. Tožena stranka meni, da ni prišlo do kršitev določb upravnega postopka, napačno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava, zato predlaga, da se tožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena.

V odgovoru na odgovor na tožbo tožeča stranka vztraja pri razlogih navedenih v tožbi.

Tožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru je predmet odločanja le odločitev, da se postopek po uradni dolžnosti obnovi. Tožena stranka je po uradni dolžnosti obnovila postopek obravnave vloge tožeče stranke za sofinanciranje operacije „Sekundarna oskrba najbolj ogroženih območij Občine Grad – 3 faza“, ki je bil končan s sklepom št. 4300-55/2009/1174 z dne 11. 8. 2010. Obnova postopka je predlagana po določbi 1. in 5. točke 260. člena ZUP, prav tako pa je tožena stranka zaključila, da je izpolnjen tudi pogoj pravočasnosti začetka postopka obnove.

Namen obnove postopka je v tem, da se odpravijo morebitne pomanjkljivosti v dejanskem stanju, na katerem je zasnovana prejšnja odločba in da se na podlagi naknadno ugotovljenega dejanskega stanja odloči v isti upravni stvari, v kateri je bilo v prejšnjem postopku odločeno z dokončno odločbo. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki je po uradni dolžnosti dovoljena ob izpolnitvi več pogojev: dokončnosti odločbe, izpolnitvi enega od taksativno določenih pogojev iz 260. člena ZUP, pravočasnosti obnove in verjetnosti izkazanih okoliščin, ki utemeljujejo obnovitveni razlog.

V konkretnem primeru je tožena stranka 11. 8. 2010 izdala sklep, s katerim je vlogi tožeče stranke za sofinanciranje operacije „sekundarna oskrba najbolj ogroženih območij Občine Grad – tretja faza“, ugodila. Odobreno je bilo financiranje v višini 572.925,68 EUR, oziroma največ 85 % verodostojno izkazanih in plačanih upravičenih stroškov operacije, ob upoštevanju 98 % finančne vrzeli z navedeno operacijo. Nadalje je tožena stranka dne 11. 11. 2010 izdala sklep, s katerim je odpravila sklep z dne 11. 8. 2010 in odločila, da se vlogi tožeče stranke za sofinanciranje operacije ne ugodi. Iz obrazložitve tega sklepa je razvidno, da je strokovna komisija pri ponovnem pregledu vloge ugotovila, da je izjava, da se operacija, ki je predmet vloge, ne financira iz kohezijskega sklada in ni vključena v operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, neustrezna, ter da vloga ne izpolnjuje pogojev javnega poziva. Tožeča stranka je zoper ta sklep vložila pritožbo o kateri je tožena stranka odločala s sklepom z dne 8. 12. 2010 in sklep z dne 11. 11. 2010 odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. Dne 19. 1. 2011 je tožena stranka izdala sklep o obnovi postopka obravnave vloge tožeče stranke na podlagi 1. in 5. točke prvega odstavka 260. člena ZUP in (ponovno) odpravila sklep z dne 11. 8. 2010 ter odločila, da se vlogi tožeče stranke za sofinanciranje operacije ne ugodi. Zoper ta sklep je tožeča stranka vložila pritožbo, tožena stranka pa je pritožbi ugodila in odločbo z dne 19. 1. 2011 odpravila, hkrati pa je odločila o obnovi postopka.

Sodišče pritrjuje toženi stranki, da so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka iz 260. člena ZUP. Izpodbijana odločba je izdana v postopku, ki je obnovljen zaradi tega, ker je tožena stranka po izdaji odločbe, s katero je bilo tožeči stranki odobreno financiranje izbrane operacije v višini 572.925,68 EUR, izvedela, da obstaja verjetnost, da je tožeča stranka v vlogi podala neresnično izjavo, da se operacija, ki je predmet vloge, ne financira iz kohezijskega sklada oziroma ni vključena v OP ROPI. To je obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP, po kateri se upravni postopek, ki je bil končan z dokončno odločbo, obnovi med drugim tudi v primeru, če se zve za nova dejstva, ki bi mogla pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila znana v prejšnjem postopku.

Podan je tudi obnovitveni razlog iz 5. točke 260. člena ZUP, ki določa, da se postopek obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Povedano drugače, do nepravilne za stranko ugodne odločitve je prišlo, ker se je organ pri izdaji odločbe neposredno oprl na neresnične navedbe stranke. Na podlagi neresničnih navedb tožeče stranke je bila tožena stranka, ki je vodila postopek spravljena v zmoto. Navedeni obnovitveni razlog je torej podan, če je upravni organ izdal za stranko ugodno odločbo na podlagi strankinih navedb in predloženih dokazov o dejstvih, pomembnih za rešitev zadeve, ki se pozneje izkažejo za neresnične. To pa je tudi sankcija za kršitev temeljnega načela dolžnosti govoriti resnico (11. člen ZUP). Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožnik 28. 4. 2010 podal izjavo, da se operacija „Sekundarna vodooskrba najbolj ogroženih območij občine Grad – 3 faza“ ne financira iz kohezijskega sklada in ni vključena v Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013. Iz vabila na sestanek za dne 24. 10. 2010 pa je razvidno, da je bil le-ta sklican z namenom razmejitve operacij Sekundarna oskrba najbolj ogroženih območij občine Grad – 3 faza (prijavitelj občina Grad), Vodooskrba v občini Šalovci (prijavitelj Občina Šalovci) in Izgradnja vodovodnega omrežja v občini Veržej (prijavitelj Občina Veržej) od projekta Pomurskega vodovoda, ki bo sofinanciran s strani Kohezijskega sklada. Iz navedenega sledi, da je tožena stranka tega dne izvedela za nova dejstva ter s tem tudi, da bi bila za tožečo stranko izdana ugodna odločba, na podlagi neresničnih navedb.

Na podlagi prvega odstavka 263. člena ZUP se mora obnova postopka predlagati v enem mesecu (subjektivni rok). Rok enega meseca za 1. točko 260. člena ZUP začne teči, od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze, za 5. točko 260. člena ZUP, pa od dneva, ko je zvedela za obnovitveni razlog. Ker je tožena stranka na sestanku 24. 10. 2010 izvedela za nova dejstva in da je verjetno izkazano, da je tožeča stranka v vlogi podala neresnično izjavo, po presoji sodišča, glede na navedeno v 8. točki obrazložitve, ni utemeljen tožnikov ugovor, da je tožena stranka zamudila subjektivni rok za izdajo sklepa o obnovi postopka. Po presoji sodišča bi bilo v nasprotju z namenom izrednih pravnih sredstev, konkretno obnove postopka, da bi se ugotovljene hude kršitve zakonitosti, ki so odločilne za varstvo javnega interesa za izdajo pravilne in zakonite odločbe, in predstavljajo zakoniti razlog za uporabo izrednega pravnega sredstva, ne sanirajo tudi v primerih kot je obravnavani, ko je bil prvotni sklep o obnovi odpravljen zaradi procesnih napak organa, če ga je izdal pravočasno. Pri presoji subjektivnega roka je odločilna izdaja prvega sklepa o obnovi (z dne 11. 11. 2010), ne glede na tek nadaljnjega pritožbenega ali sodnega postopka.

Vsi nadaljnji tožbeni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na nepravilno uporabo materialnega prava in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, so neutemeljeni, ker na drugačno odločitev v procesnem odločanju obnove postopka ne morejo vplivati.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.