Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je presodilo, da so do višjega plačila upravičeni sosodniki (člani senata), ki rešujejo oziroma kakorkoli sodelujejo pri reševanju zadev iz pristojnosti Specializiranega oddelka.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je presodilo, da so do višjega plačila upravičeni sosodniki (člani senata), ki rešujejo oziroma kakorkoli sodelujejo pri reševanju zadev iz pristojnosti Specializiranega oddelka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici obračuna in izplača razliko v plači za obdobje od aprila 2016 do marca 2018 v posameznih zneskih in z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot izhajajo iz sodbe ter da je dolžna tožnici povrniti stroške postopka. S posebnim sklepom je odločilo še o dodatnih stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke zoper sodbo in sklep zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje ter odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti stroške odgovora na pritožbo.

3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije toženka izpostavlja naslednja vprašanja: – ali plača po 40.c členu Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) pripada le sodnikom, ki so dodeljeni ali razporejeni v posebne Specializirane oddelke z omejenim številom sodnikov, za čas, ko rešujejo zadeve iz pristojnosti Specializiranega oddelka, ali pa pripada plača po 40.c členu ZS vsem sodnikom, ki kakorkoli sodelujejo pri specializiranih zadevah – člani senatov in člani zunajobravnavnih senatov okrožnih sodišč in niso dodeljeni ali razporejeni v posebne Specializirane oddelke in navsezadnje tudi višjim sodnikom, ki na drugi stopnji rešujejo pritožbe v specializiranih zadevah in sploh nimajo Specializiranih oddelkov; – ali se lahko sodniku obračuna in izplača plača po drugem plačnem razredu kot tistem, ki je določen z odločbo predsednika sodišča o uvrstitvi sodnika v plačni razred v skladu s 44. in 45. členom Zakona o sodniški službi; – ali imajo sodniki pravico do plačila za opravljanje zahtevnejšega dela in s tem povezano dolžnost evidentiranja delovnega časa kot delavci v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, čeprav niso v delovnem razmerju, temveč so funkcionarji; – ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sprejelo stališče, da so do višjega plačila upravičeni vsi sodniki, ki rešujejo zadeve iz pristojnosti Specializiranega oddelka, torej predsedniki senata kot sosodniki (člani senata), čeprav ne opravljajo enakih zadolžitev in enakega dela, niti sosodniki ne opravljajo vseh nalog višje vrednotenega delovnega mesta predsednika senata; – ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sprejelo stališče, da ni namen določb ZS v različni ureditvi višine plačila zaradi različnega opravljanja dela med nosilci zadev na Specializiranem oddelku in drugimi sodniki, ki sodijo v zadevah iz Specializiranega oddelka; – ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sprejelo stališče, da pri presoji upravičenja sodnika do višjega plačila po določbi 40.c člena ZS ni pravilno razlikovanje med razporeditvijo v senat Specializiranega oddelka in razporeditvijo sodnika na Specializirani oddelek; – ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sprejelo stališče, da pravica tožnice do plačila za delo na zahtevnejšem oddelku, ki ji je bilo odrejeno in ga je tudi dejansko opravljala, izhaja iz 13. točke 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju; – ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sprejelo stališče, da mora tožena stranka zagotoviti evidentiranje in obračunavanje delovnega časa za čas reševanja zadeve iz Specializiranega oddelka, četudi so sodniki z RS v službenem razmerju in delovnega časa niso dolžni evidentirati.

V nadaljevanju toženka obrazloži, zakaj se ne strinja z razlogi odločitev sodišč druge in prve stopnje oziroma zakaj meni, da sodišče relevantnih pravnih vprašanj ni pravilno rešilo in opozarja tudi na pomembnost teh pravnih vprašanj.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je v skladu s 367.a členom ZPP dopustilo revizijo glede vprašanja, ki ga je v skrajšani obliki oblikovalo oziroma povzelo iz vprašanj toženke v predlogu za dopustitev revizije. Odločitev je sprejelo soglasno.