Jedro

Postavljeno vprašanje ni pomembno za obravnavano zadevo, ker se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vsebino pogodb (torej z njihovo zapisano, formalno vsebino), ampak z dejansko vsebino medsebojnih razmerij, dejanskim izvajanjem pogodbe ter načinom in pogoji opravljanja dela. Kakšna je ta vsebina, pa izhaja iz 163. člena ZUTD.

Navedbe o vplivu izpodbijane odločbe na revidentovo poslovanje v organizacijskem in finančnem smislu, saj se bodo povečali stroški poslovanja, ne predstavljajo zelo hudih posledic že zato, ker vsaka sprememba poslovanja tega standarda ne dosega.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo Inšpektorata RS za delo, OE Ljubljana-Kranj, št. 06120-988/2014-20 z dne 27. 11. 2014. Z njo je tožena stranka revidentu naložila, da mora prenehati opravljati delo z delavci, ki so napoteni oziroma zagotovljeni od drugih delodajalcev, ki niso vpisani v register na ministrstvu, pristojnem za delo, za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - uporabniku, dokler vanj ne bodo vpisani (1. točka izreka). Rok za izvršitev odločbe je takoj po prejemu odločbe (2. točka izreka), revident pa mora inšpektorju poročati o izvršitvi odločbe v 8-ih dneh po poteku roka (3. točka izreka). Drugostopenjski upravni organ je pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnil z odločbo, št. 0610-38/2014 z dne 20. 3. 2015. 2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom upravnih organov in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Dodatno obrazloži, da je relevantna dejanska vsebina medsebojnih razmerij in ne naziv sklenjene pogodbe, torej pomembno je dejansko izvajanje pogodbe ter način in pogoji opravljanja dela. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhajajo objektivne okoliščine, ki predstavljajo pravno razmerje zagotavljanja delavcev uporabniku. Obravnavani delavci pretežno uporabljajo delovna sredstva, ki jih zagotavlja revident, uporabljajo tudi njegovo delovno obleko. Revidentovi delavci delajo razpored dela obravnavanim delavcem, ki so revidentu ves čas na razpolago. Po presoji sodišča prve stopnje gre za takšno vsebino pogodb in za takšne dejanske okoliščine izvajanja dela, ki predstavljajo posredovanje delovne sile v smislu 163. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD).

3. Revident izpodbija sodbo sodišča prve stopnje z revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi s stroškovno posledico oziroma podredno, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje.

**K I. točki izreka:**

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 3. 2014).

7. Revident v reviziji postavlja štiri vprašanja: „Katere so vsebine podizvajalskih ali drugih pogodb za izvajanje storitev, ki predstavljajo posredovanje delovne sile v smislu 163. člena ZUTD?“, „Ali nadzor nad podizvajalcem, če ustrezno izvaja pogodbeno storitev, predstavlja posredovanje delovne sile v smislu 163. člena ZUTD?“, „Ali je vsako podizvajalsko ali drugo pogodbeno razmerje avtomatično posredovanje delovne sile v smislu 163. člena ZUTD?“ in „Ali izvajanje storitev po podizvajalski pogodbi pod blagovno znamko naročnika predstavlja posredovanje delovne sile v smislu 163. člena ZUTD?“. Revident navaja, da o teh vprašanjih Vrhovno sodišče še ni odločalo.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča prvo postavljeno vprašanje ni pomembno za obravnavano zadevo, ker se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vsebino pogodb (torej z njihovo zapisano, formalno vsebino), ampak z dejansko vsebino medsebojnih razmerij, dejanskim izvajanjem pogodbe ter načinom in pogoji opravljanja dela (10. točka obrazložitve izpodbijanje sodbe). Kakšna je ta vsebina, pa izhaja iz 163. člena ZUTD, ki določa, da je opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

9. Navedena določba daje jasen in neposreden odgovor tudi na 3. in 4. postavljeno vprašanje.

10. Drugo postavljeno vprašanje ni pomembno, ker temelji na drugačnem dejanskem stanju (da revident ni imel nadzora nad obravnavanimi delavci), kot izhaja iz izpodbijane sodbe. Revizije iz tega razloga pa ni mogoče vložiti (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve.

11. Revident na 3. strani revizije opisuje okoliščine, ki bi se jih lahko opredelilo kot navajanje zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, čeprav z njimi dopustnost revizije izrecno ne utemeljuje. Vrhovno sodišče kljub temu pojasnjuje, da navedbe o vplivu izpodbijane odločbe na revidentovo poslovanje v organizacijskem in finančnem smislu, saj se bodo povečali stroški poslovanja, ne predstavljajo zelo hudih posledic že zato, ker vsaka sprememba poslovanja tega standarda ne dosega.

12. Ker uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je moralo Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavreči na podlagi 89. člena ZUS-1. **K II. točki izreka:**

13. Ker revident z revizijo ni uspel sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).