Jedro

Ker zaradi potreb po delu posebej usposobljenih delavcev na določenih in specifičnih delih, le-ti začasno ne opravljajo svojih siceršnjih zadolžitev, je nastala začasna potreba, da njihovo delo opravi nekdo drug, torej gre tudi za začasno povečan obseg dela na določenih delovnih mestih.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bila pogodba o zaposlitvi med strankama nezakonito sklenjena za določen čas, ugotovitev, da je bila sklenjena za nedoločen čas ter da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu od 7. 3. 2007 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 7. 3. 2006 do 6. 3. 2007 zaradi začasno povečanega obsega dela. V tem času je bilo pri toženi stranki odprtih več projektov. Za dokončanje objekta v Iranu so bili potrebni izkušeni monterji, zaradi njihove razporeditve na to nalogo pa je nastala potreba po delavcih, ki bi jih za ta čas nadomeščali. Po presoji sodišča je zato obstajal zakonit razlog za sklenitev pogodbe za določen čas s tožnikom.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo „iz vseh revizijskih razlogov“. Navaja, da je sodišče z neobrazloženo zavrnitvijo njegovih dokaznih predlogov storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je zaslišalo le eno pričo, ki ni niti zakoniti zastopnik niti ne pozna vseh delovnih potreb tožene stranke. Zavrnilo pa je kot nepotrebne predloge za zaslišanje direktorja tožene stranke ter za predložitev podatkov o bilancah uspeha in številu zaposlenih pri toženi stranki za čas od 2004 do 2007. S temi dokazi je tožnik želel dokazati, da ni šlo za začasno povečan obseg dela. Sodišče je s tem kršilo tudi pravico tožnika do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Obrazložitev izpodbijane sodbe je v nasprotju s tem, kar je izpovedala priča Š., ki je izpovedal o potrebah le za svoj oddelek in ne za toženo stranko kot celoto. Sodišče je zmotno uporabilo določbo 52. člena ZDR. V pogodbi o zaposlitvi je le prepisan razlog, kot je naveden v zakonu, ni pa izrecno in določno naveden.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Čeprav je sklepanje o tem, kateri dokazi naj se izvedejo in kateri ne, po 213. in 287. členu ZPP pridržano sodišču, ne gre za prosto presojo sodišča. Ta presoja je omejena z ustavnim načelom, ki vsakomur omogoča enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem, ki odloča o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih (22. člen Ustave republike Slovenije). Vendar to ne pomeni, da je pravica do izvedbe predlaganih dokazov neomejena. Sodišče ima tu določeno diskrecijo in lahko zavrne izvedbo dokaza, ki ne bi bil bistven za zadevo (prim. odločbi Ustavnega sodišča RS, Up 107/96 z dne 25. 9. 1996 in Up 181/95 z dne 28. 5. 1998). Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali pa da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati (prim. odločbo Ustavnega sodišča Up 175/98 z dne 16. 2. 2002). Prav tako ne, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev ne bi mogla vplivati (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up 90/98 z dne 10. 10. 2000). Podobna je tudi praksa Vrhovnega sodišča RS: Sodišče sme zavrniti izvedbo dokaza, s katerim ne bi bilo mogoče ugotoviti pravno relevantnega dejstva (prim. sodbo II Ips 663/96), ali izvedbo dokaza, katerega dokazno sporočilo ne bi moglo odločilno vplivati na odločitev sodišča (prim. sodba II Ips 554/99).

8. Kriterijev, ki utemeljujejo odločitev o ugoditvi ali zavrnitvi dokaznega predloga stranke, je več. Načelna dolžnost sodišča je, da predlagane dokaze izvede, ni pa jih treba izvajati zlasti: če so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, če so nerelevantni, ker je dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev pravno nepomembno in če so dokazi neprimerni za ugotovitev določenega spornega dejstva. O obstoju kršitve pravice do enakega varstva pravic v postopku zato ni mogoče sklepati zgolj na podlagi okoliščine, ali je sodišče izvedlo vse predlagane dokaze, pač pa je pri tem potrebno upoštevati vse okoliščine primera in celoten tek postopka. V obravnavani zadevi sta sodišči prve in druge stopnje prepričljivo in izčrpno obrazložili, da je že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev in da zato nista sledili dokaznim predlogom tožnika. Iz celotnega teka in rezultata postopka zato ni mogoče sklepati, da pritožniku ni bil zagotovljen pošten dokazni postopek.

9. Tožena stranka je v postopku dokazala, da je bila pogodba o zaposlitvi tožnika za določen čas sklenjena za nadomeščanje delavcev, ki so bili iz enotes laboratorij prerazporejeni v enoto montaža. Resničnost in utemeljenost razloga „povečanega obsega dela“ je sodišče prepričljivo ugotovilo že na podlagi zaslišanja priče in podatkov tožene stranke o tem, kaj je tožnik delal. Tem ugotovitvam tožnik tudi v reviziji ne oporeka. Ob jasni ugotovitvi, da je tožnik nadomeščal začasno drugam razporejene delavce v enoti laboratorij, so za odločitev povsem nepomembni podatki o bilancah uspeha tožene stranke in o številu zaposlenih delavcev pri toženi stranki.

10. Neutemeljena je revizija tudi v delu, ko zatrjuje neskladje med zapisnikom o izpovedi priče in razlogi izpodbijane sodbe. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe nikjer ne izhaja, da bi sodišče izpovedbo priče razumelo drugače, kot izhaja iz zapisnika o zaslišanju in kot jo je razumelo sodišče prve stopnje. Še posebej pa v obrazložitvi sodbe kaj takega, kot navaja revizija, ni zapisalo.

11. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

12. Revizijsko sodišče se strinja s sodiščem druge stopnje, da je razlog iz tretje alineje prvega odstavka 52. člena ZDR, mogoče upoštevati tudi v primeru, kot je obravnavani. Ker zaradi potreb po delu posebej usposobljenih delavcev na določenih in specifičnih delih, le-ti začasno ne opravljajo svojih siceršnjih zadolžitev, je nedvomno mogoče ugotoviti, da je nastala začasna potreba, da njihovo delo opravi nekdo drug, torej gre tudi za začasno povečan obseg dela na določenih delovnih mestih. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da tožena stranka ni mogla začasno zaposliti monterjev na projektu v Iranu, zato je tja začasno razporedila pri njej že zaposlene delavce.

13. V pogodbi o zaposlitvi je povsem zadostno naveden („prepisan“) razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V primeru spora ga mora tožena stranka dokazati v sodnem postopku, kar je tudi storila.

14. Ker je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana sodba materialno pravno pravilna in revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).