Jedro

Bistvena je tista višina plače, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji. Zakonska določba je jasna in se zato tožniku za čas, ko je bil napoten na delo v tujino, pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, ki naj bi jo prejemal, če od te višine niso bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Vendar to še ne pomeni, da so glede višine plače izključno merodajni uradni podatki iz matične evidence tožene stranke. Zavarovanec ima možnost dokazovati, da podatki matične evidence niso točni. Ker pa v obravnavanem primeru tožnik ni uspel dokazati, da so bili prispevki plačani od višjih zneskov, kot so prikazani v matični evidenci, ni razloga, da se pri izračunu pokojninske osnove ne bi uporabili.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 15 9852655 z dne 24. 1. 2012 in št. 15 9852655 z dne 28. 11. 2011 in zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine v višini 488,11 EUR na mesec od 13. 11. 2011 dalje. Tožena stranka je v izpodbijanih odločbah tožniku kot detaširanemu delavcu izračunala pokojninsko osnovo na podlagi podatkov o plačah, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje, zmanjšanih za davke in prispevke. Pri izračunu pokojninske osnove je po presoji sodišča pravilno upoštevala podatke o plačah in nadomestilih iz matične evidence, kot so bili sporočeni s strani delodajalca tožnika. Glede na določbo 46. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) namreč ni podlage, da bi se v izračun pokojninske osnove vštevale plače, ki so bile tožniku v tujini dejansko izplačane; iz predloženih listin pa tudi ne izhaja, da so bili od dejanskih plač, ki so bile tožniku izplačevane v tujini, plačani tudi prispevki v tem obsegu.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje navedlo pravilno pravno podlago za izračun pokojninske osnove za detaširane delavce, vendar jo je napačno uporabilo. Meni, da ni mogoče upoštevati plače, ki je bila prikazana na M4 obrazcu, ker tega ZPIZ-1 v 46. členu ne določa. Neskladnost podatkov pri toženi stranki ne more biti podlaga za drugačen izračun pokojninske osnove. Po določilu ZPIZ-1 se upošteva plača, od katere so bili plačani davki in prispevki za obvezno zavarovanje, torej plača, ki jo je tožnik prejel v tujini po tujem obračunu. Ker je bil detaširani delavec, njegovi podatki niso preprosto primerljivi. Davčna stopnja je namreč odvisna od države, v kateri se opravlja delo in se upošteva teritorialni princip. Zato meni, da ni primerno za delavca, ki je bil zavezanec za plačilo davka v tujini, brez popravka uporabiti primerjave s skupno stopnjo davkov in prispevkov v Sloveniji. Poleg tega se starostna pokojnina v skladu z 39. členom ZPIZ-1 odmeri od zavarovalne osnove, torej je relevanten izračun zavarovalne in ne davčne osnove. Pravilna uporaba prava odkazuje na izračun osnove od plače, od katere so bili plačani prispevki, ne pa na višino prispevne stopnje, kot ta izhaja iz podatkov tožene stranke. Meni tudi, da je pritožbeno sodišče napačno uporabilo materialno pravo v delu, ko je kot relevantno in pomembno štelo višino plačanih prispevkov iz plače. Ne strinja se s stališčem, da je višina plače razvidna edino iz uradnih podatkov tožene stranke. Če bi bilo temu tako, bi tožena stranka lahko pri vpisu teh podatkov svoje pristojnosti tudi zlorabila brez možnosti nadzora. Zato je kontroli upravnega postopka namenjen ravno sodni postopek.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožnik sodišču druge stopnje neutemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče je pri presoji odmere višine pokojninske osnove in upoštevanju podatkov za izračun pokojninske osnove pravilno uporabilo določbo 46. člena ZPIZ-1. V njej je posebej urejen izračun pokojninske osnove za detaširane delavce, to je za delavce, ki so jih delodajalci poslali na delo v tujino in so ostali v tem času zavarovani pri toženi stranki v RS. Iz dejanskih ugotovitev namreč izhaja, da je imel tožnik v spornem obdobju tak status.

8. Po 46. členu ZPIZ-1 se za izračun pokojninske osnove vzame plača, od katere so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšana za davke in prispevke na način iz četrtega in petega odstavka 39. člena ZPIZ-1. Bistvena je torej tista višina plače, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v RS. Zakonska določba je jasna in se zato tožniku za čas, ko je bil napoten na delo v tujino, pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, ki naj bi jo prejemal, če od te višine niso bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (1).

9. Zavzemanje tožnika za to, da bi se pri izračunu morala upoštevati davčna stopnja države, kjer detaširani delavec opravlja delo, ni utemeljeno, glede na izrecno zakonsko določbo četrtega odstavka 39. člena ZPIZ-1. Tožnik si tudi sicer napačno razlaga pojem davčne stopnje v povezavi z zavarovalno osnovo iz 46. člena ZPIZ-1. Ni jasno, kam meri z navedbo, da pravilna uporaba prava odkazuje na izračun osnove od plače, od katere so bili plačani prispevki, ne pa na višino prispevne stopnje, kot ta izhaja iz podatkov tožene stranke. S sklicevanjem na povprečno letno stopnjo davka in prispevkov v Republiki Sloveniji je sodišče prve stopnje zgolj zavrnilo navedbe tožnika, da so bili od plač, ki so mu bile izplačevane v tujini, plačani tudi prispevki.

10. Tožnik meni, da ni mogoče upoštevati podatkov iz matične evidence, ker tega ZPIZ-1 v 46. členu ne določa, pri čemer spregleda 203. člen ZPIZ-1. Pokojninska doba, plača, vplačila prispevkov ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic po prvem odstavku 203. člena ZPIZ-1, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vendar navedeno še ne pomeni, kot si tožnik zmotno razlaga sodbo sodišča druge stopnje, da so glede višine plače izključno merodajni uradni podatki iz matične evidence tožene stranke. Zavarovanec ima možnost dokazovati, da podatki matične evidence niso točni. Ker pa v obravnavanem primeru tožnik ni uspel dokazati, da so bili prispevki plačani od višjih zneskov, kot so prikazani v matični evidenci, ni razloga, da se pri izračunu pokojninske osnove ne bi uporabili (2).

11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Primerjaj zadevo VIII Ips 371/2007 z dne 21. 10. 2008. Op. št. (2): Primerjaj zadevo VIII Ips 168/2010 z dne 24. 1. 2012.