Jedro

ZObr v 90. členu ureja le najdaljša obdobja sklepanja pogodb o zaposlitvi in najdaljša obdobja, za katera je mogoče že s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi podaljšati. To velja tudi za podobno določbo drugega odstavka 1. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 8. 1. 2008. Taka ureditev pa ne pomeni, da ni mogoče pogodbe o zaposlitvi z osebami, ki poklicno opravljajo vojaško službo, skleniti tudi za krajša časovna obdobja. Prav tako navedene določbe ZObr ne pomenijo, da bi bila tožena stranka dolžna vojakom podaljševati pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas. Ureja le možnost takega podaljševanja pogodb o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas 4 mesecev, ki sta jo tožnik in tožena stranka sklenila 28. 11. 2012 in za razveljavitev odločbe tožene stranke št. 1004-66/2013-2 z dne 1. 2. 2013, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za uveljavljanje pravic v zvezi z navedeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas in obvestilom o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 1. 2013. Hkrati je zavrnilo tožnikov zahtevek za priznanje oziroma sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas 5 let, to je za čas od 8. 1. 2013 do 7. 1. 2018. 2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvi, da je imel tožnik, kot poklicni vojak, pri toženi stranki sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas petih let od 8. 1. 2008 do 7. 1. 2013, je soglašalo, da je tožena stranka z njim dne 28. 11. 2012 zakonito sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas 4 mesecev z veljavnostjo od 8. 1. 2013 do 7. 5. 2013 in da mu je s potekom te pogodbe zaposlitev pri toženi stranki zakonito prenehala.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Poleg tega sodišču očita kršitev določb o enakem varstvu pravic, svobodi dela in enakosti pred zakonom iz 22., 49. in 14. člena Ustave RS. Soglaša sicer z ugotovitvijo sodišča, da je sklepanje pogodb o zaposlitvi s poklicnimi pripadniki slovenske vojske posebej urejeno v Zakonu o obrambi (ZObr). Ob tako restriktivni ureditvi zaposlovanja zgolj za določen čas pa tudi ob upoštevanju določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) in Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) vztraja, da se lahko vojaku do 45 leta starosti pogodba o zaposlitvi podaljšuje le za enako časovno obdobje, za katero je sklenil prvo pogodbo o zaposlitvi.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. S čim naj bi sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP tožnik v reviziji ne pove. Zato sodišče tega očitka, ki se v reviziji tako ali tako lahko nanaša le na postopek pred sodiščem druge stopnje, ni moglo upoštevati.

7. Vse revizijske navedbe se dejansko nanašajo na trditve o zmotni uporabi materialnega prava.

8. Tožnik v reviziji sprejema ugotovitve sodišča, da za delavce na obrambnem področju sklepanje pogodb o zaposlitvi posebej ureja ZObr. Tako je v sedanjem besedilu prvega odstavka 92. člena ZObr določeno, da lahko s toženo stranko oziroma Ministrstvom za obrambo sklene pogodbo o zaposlitvi, kdor izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe kot vojak največ za 10 let in se lahko taka pogodba podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dalj kot do 45 leta starosti. Gre za specialno ureditev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas na obrambnem področju oziroma področju poklicnega opravljanja vojaške službe, ki je utemeljena na specifičnosti te službe. Zato posebna ureditev sklepanja pogodb o zaposlitvi zgolj za določen čas na tem področju ne pomeni kršitve enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic ali svobode dela.

9. ZObr v 90. členu ureja le najdaljša obdobja sklepanja pogodb o zaposlitvi in najdaljša obdobja, za katera je mogoče že s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi podaljšati. To velja tudi za podobno določbo drugega odstavka 1. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 8. 1. 2008. Taka ureditev pa ne pomeni, da ni mogoče pogodbe o zaposlitvi z osebami, ki poklicno opravljajo vojaško službo, skleniti tudi za krajša časovna obdobja. Prav tako navedene določbe ZObr ne pomenijo, da bi bila tožena stranka dolžna vojakom podaljševati pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas. Ureja le možnost takega podaljševanja pogodb o zaposlitvi (1).

10. Glede na navedeno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je na podlagi določb 92. člena ZObr tožena stranka s tožnikom dne 28. 11. 2012 za čas po izteku prve pogodbe o zaposlitvi za določen čas zakonito sklenilo novo pogodbo o zaposlitvi le za 4 mesece in da je po izteku te pogodbe o zaposlitvi tožniku delovno razmerje s 7. 5. 2014 zakonito prenehalo.

11. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Enaka stališča glede ureditve sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas na obrambnem področju je Vrhovno sodišče doslej zastopalo že v številnih zadevah - glej npr.: sodba VIII Ips 68/2008 z dne 6. 4. 2009, sodba VIII Ips 539/2007 z dne 20. 4. 2009, sodba VIII Ips 90/2011 z dne 14. 9. 2011, sodba VIII Ips 78/2010 z dne 23. 1. 2012.