Jedro

Šele ko se je revizijsko sodišče seznanilo s celotnim spisom in sta lahko stranki soočili svoje argumente v zvezi z dopuščenim revizijskim vprašanjem, se je izkazalo, da trenutek učinkovanja poočitve delitve parcel za odločitev v zadevi ni pravno relevanten. Revizijsko sodišče zato na dopuščeno revizijsko vprašanje ni odgovarjalo.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v roku 15 dni od vročitve te odločbe povrniti 983,22 EUR stroškov revizijskega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnin z ID znaki parcel ... 1265/7, ... 1265/8, ... 1265/9, ... 1265/10, ... 1265/11, ... 1265/12, ... 1265/13, ... 1265/14,... 1265/15, ... 1265/16, ... 1265/17, ... 1265/18, ... 1265/19, ... 1265/20, ... 1265/21 do celote (I. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v delu, s katerim je tožnica zahtevala, da toženca priznata njeno lastninsko pravico na spornih nepremičninah (do celote), tako da izstavita ustrezno listino (II. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je zavrnilo ugotovitveni zahtevek glede nepremičnin z ID znaki parcel:... 1265/7, ...1265/8, ... 1265/9, ... 1265/10 in ... 1265/11 ter da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (I. točka izreka). V preostalem je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi o pritožbenih stroških (II. in III. točka izreka).

3. Na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 402/2019 z dne 23. 1. 2020 je tožnica zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri zatrjuje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da se zavrne pritožba tožene stranke in se potrdi sodba sodišča prve stopnje, toženo stranko pa zaveže k plačilu stroškov pritožbenega in revizijskega postopka.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, priglasila je tudi revizijske stroške.

**Dejanski okvir spora**

5. Dejansko stanje, na katero je revizijsko sodišče vezano, je mogoče strniti takole: ‒ Tožnica je v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani In 459/1998 na javni dražbi 16. 11. 2007 kupila nepremičnine.

‒ V pravnomočnem sklepu o izročitvi nepremičnine Okrajnega sodišča v Ljubljani In 459/1998 z dne 4. 4. 2008 je bila prodana nepremičnina (oziroma več teh) opredeljena zgolj z navedbo vložne številke in katastrske občine - vl. št. 3860, k. o. ..., ni pa bilo navedeno, katera parcelna številka oziroma številke sodijo v ta vložek, zaradi česar se tožnica doslej še ni mogla vpisati v zemljiško knjigo kot nova lastnica kupljenih nepremičnin.

‒ Nepremičnina parc. št. 1265/6, k. o. ..., je bila vse do 19. 6. 2009 vpisana v zemljiškoknjižnem vložku 4612, k. o. ... (v nadaljevanju vložek 4612), in ne v vložku 3860, k. o. ... (v nadaljevanju vložek 3860).

‒ Parcela 1265/2 in 1265/6, obe k. o. ..., sta bili izvorno vpisani v dva različna zemljiškoknjižna vložka; parcela 1265/2 v vložek 3860, parcela 1265/6 pa v vložek 4612. ‒ Vpis plombe Dn 11461/2006 z dne 9. 5. 2006 glede poočitve delitve parcele se je opravil pri vsakem zemljiškoknjižnem vložku posebej (tako pri vložku 3860 kot tudi pri vložku 4612), a le za ta vložek, pri čemer ni bilo navedeno, katere nove parcele se bodo vpisale.

‒ O poočitvi delitve parcel je bilo odločeno šele s sklepom z dne 19. 6. 2009, pri čemer je še pred izvedbo poočitve delitve (z vpisom novih parcel 1265/7 do 1265/21, vse k. o. ...) prišlo do odpisa parcele 1265/6 iz vložka 4612 in pripisa te parcele v vložek 3860, po izvedbi poočitve delitve pa sta bili nato obe prvotni parceli 1265/2 in 1265/6 ukinjeni.

‒ V času začetka zemljiškoknjižnega postopka za poočitev delitve parcel, tj. dne 9. 5. 2006, ni bilo mogoče z gotovostjo predvidevati, v kateri zemljiškoknjižni vložek se bodo vpisale (poočitile) nove parcele, ki so nastale z delitvijo parcel 1265/2 in 1265/6. Tega ni bilo mogoče vedeti vse do 19. 6. 2009, ko je bila dejansko izvedena poočitev delitve.

‒ Iz obvestila GURS z dne 8. 5. 2006, ki je bilo podlaga za poočitev delitve, ni izhajalo, katere nove parcele so nastale iz parcele 1265/2 in katere iz parcele 1265/6. **Odločitev sodišč nižjih stopenj**

6. Sodišče prve stopnje se je oprlo na 5. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in zaključilo, da poočitev delitve parcele učinkuje od trenutka, ko je sodišče prejelo listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Pravna dejstva v smislu 22. člena ZZK-1 so namreč tudi druga (pravna) dejstva, za katera zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. Poočitev je sicer pomožni vpis, vendar gre za pravno dejstvo, ki se vpiše v zemljiško knjigo. Poočitev delitve zato učinkuje od 5. 9. 2006 (oz. 9. 5. 2006), nepremičnine, ki so nastale iz parc. št. 1265/6, k. o. ..., pa so tako bile v času tretje javne dražbe in sklepa o izročitvi nepremičnine tožnici (kupki) del vložka, ki se je prodajal, na tak zapis v zemljiški knjigi pa se je tožnica pri nakupu nepremičnine lahko tudi zanesla. Vzpostavitev prvotnega stanja vpisov, s katerim so bile parcele, ki so predmet tožbenega zahtevka, izbrisane in ponovno vpisani prejšnji parceli (1265/2 in 1265/6, obe k. o. ...), ne spremeni dejstva, da je tožnica kupila parcele, ki so bile v relevantnem časovnem trenutku vpisane v vložku 3860. 7. Sodišče druge stopnje je v zvezi z nepremičninami, ki so nastale z delitvijo parc. št. 1265/6, k. o. ..., zaključilo, da te niso bile predmet prodaje v izvršilnem postopku. Pri pomožnih vpisih, kakšna je poočitev, gre le za javno objavo podatkov (navadnih dejstev) oziroma zgolj za vpis zaradi evidence, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja. Gre torej le za deklaratorne vpise s publicitetnim učinkom, ki kot taki ne morejo veljati za nazaj, ampak le za naprej. Poočitev kot pomožni vpis nima nobenih pravnih posledic niti pravnega pomena, kot ga imajo glavni vpisi. S poočitvijo niti ni mogoče doseči vpisa novega lastniškega stanja, sploh ne za nazaj. Enako oziroma še bolj to velja za odpis in pripis nepremičnine k zemljiškoknjižnemu vložku, ki dejansko sploh ni bil vpis, temveč zgolj sprememba tehnike vodenja zemljiške knjige. V obravnavani zadevi je prišlo tako do poočitve delitve kot tudi do odpisa in pripisa sporne parcele 1265/6, k. o. ..., iz enega v drug vložek, oboje pa je začelo učinkovati šele z dnem dejanske izvedbe, zato tožnica na njej (in iz nje z delitvijo nastalih novih nepremičninah) ni pridobila lastninske pravice.

**Dopuščeno revizijsko vprašanje**

8. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

9. Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, od katerega trenutka učinkuje poočitev delitve parcele, zato je revizijsko sodišče ob strani pustilo revizijske očitke o bistvenih kršitvah postopka, ki jih revidentka prav tako uveljavlja.

**Navedbe strank v revizijskem postopku**

10. Tožnica v reviziji navaja, da so bile v relevantnem obdobju (v času izdaje in pravnomočnosti sklepa o domiku z dne 14. 1. 2008 oziroma v času izdaje in pravnomočnosti sklepa o izročitvi z dne 4. 4. 2008) v vložku 3860, ki je bil predmet prodaje, vpisane parcele 1265/7-21, k. o. ..., saj je bila v tem vložku že dne 5. 9. 2006 vpisana plomba Dn 11461/2006, pod katero so se vpisovale sporne parcele, zato je lahko glede na načelo vrstnega reda in učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo utemeljeno pričakovala, da ima vpis novih parcel pod plombo Dn 11461/2006 učinek vpisa od 5. 9. 2006. ZZK-1 ne določa nobene izjeme, da bi vpis delitve parcel učinkoval šele od dejanskega vpisa oziroma dejanskega odločanja. Odločitev v izpodbijani sodbi je tudi v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zemljiškoknjižnih sodišč, temelji delovanja zemljiške knjige (učinek vpisa z dnem vpisa plombe, načelo vrstnega reda, publicitetni učinek, načelo zaupanja v zemljiško knjigo), načelom pravne države, zaupanja v pravo in načelom zakonitosti ter posega v lastninsko pravico tožnice. Z dnem vpisa plombe, na katerega je vezan tudi učinek vpisa, ima vpis publicitetni učinek in lahko vsak izve, kaj se bo vpisovalo pod določeno Dn zadevo, zato ni mogoče govoriti o retroaktivnem učinku vpisov. Tožnica poudarja pomen 10. člen ZZK-1, sklicuje pa se tudi na neenotnost sodne prakse višjih sodišč (vse v zvezi s konkretnim dejanskim stanjem).1 Tožnica uveljavlja tudi procesne kršitve.

11. Toženka v odgovoru na revizijo navaja, da trenutek učinkovanja poočitve delitve parcel za odločitev v zadevi ni relevanten. Sklep o izročitvi se namreč nanaša na „nepremičnino v vložku“, kar zajema vse nepremičnine, ki so vpisane v tem vložku, zato ni pomembno, ali gre za eno parcelo ali pa se je ta že delila. Bistveno je namreč, ali so bile nepremičnine navedene v vložku v kritičnem trenutku, pa naj bodo razdeljene ali enotne. Pomemben je zato le trenutek, od katerega učinkuje odpis iz enega vložka in pripis v drug vložek, ne pa poočitev delitve parcele, ki se lahko izvede brez pripisa ali odpisa parcele v vložek. Poleg tega odpis in pripis v vložek sploh ne predstavljata vpisa po določbah ZZK-1, zato pravila, ki veljajo za vpise, niso relevantna. Odločitev o tem, v kateri vložek bo referent vpisal nepremičnino, je prepuščena volji sodišča oziroma referenta, pri čemer ga ne omejuje vsebina listine, ki je podlaga za zemljiškoknjižni postopek. O tem zemljiškoknjižno sodišče odloči brez sklepa, tako se stranke postopka na odločitev o vpisu v določen vložek sploh ne morejo pritožiti. Napačno je tudi pravno naziranje tožnice, da pač vse, kar se v zemljiški knjigi zgodi v okviru nekega postopka, učinkuje z dnem vpisa plombe. Pri tem je jasno, da po splošnem pravilu sodne odločbe in dejanja učinkujejo od dneva njihove izdaje oziroma pravnomočnosti ali izvedbe, izjeme lahko predpiše le zakon. Taka izjema je za vpise pravic in pravnih dejstev določena v 5. členu ZZK-1. Ker je treba izjeme razlagati restriktivno, navedenega pravila ne gre širiti tudi na podatke, ki se vpisujejo s plombo ali poočitvijo, niti na tehnike vodenja zemljiške knjige. Dejanja učinkujejo šele z dejanskim vpisom, pripisom oziroma izdajo sodne odločbe, če je ta sploh izdana. Tožnica torej ni mogla upravičeno pričakovati, da bo vpis novih parcel učinkoval od dneva vpisa plombe Dn 11461/2006, predvsem pa ni mogla pričakovati, da se bodo vse nove parcele vpisale v enega od vložkov. Lahko bi se namreč zgodilo nasprotno, da bi se vse novonastale parcele vpisale v drug vložek. Nazadnje zatrjuje, da je tudi vpis v vložek 3860 trajal le juridični trenutek, saj je bil kasneje razveljavljen (skupaj s poočitvijo delitve), parcela 1265/6, k. o. ..., pa je bila pripisana v povsem drug vložek. Sklicevanje tožnice na domnevno prakso sodišč ni relevantno, vprašanje je namreč treba rešiti v tem postopku, poleg tega stališča sodišč prve stopnje ne morejo vplivati na odločitev revizijskega sodišča, prav tako pa ne more derogirati in nadomestiti veljavne zakonodaje ter odločati v nasprotju z njo.

**Presoja utemeljenosti revizije**

12. Revizija ni utemeljena.

13. V obravnavanem postopku je bilo sporno, ali in katere nepremičnine je tožnica pridobila z nakupom na javni dražbi 16. 11. 2007 v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani In 459/1998. V tem postopku je bil izdan (zdaj že pravnomočen) sklep o izročitvi nepremičnine z dne 4. 4. 2008, ki je predmet prodaje opredelil zgolj z navedbo vložne številke in katastrske občine (vl. št. 3860, k. o. ...), izostala pa je navedba, katere parcelne številke sodijo v ta vložek, zato se tožnica doslej še ni mogla vpisati v zemljiško knjigo kot nova lastnica kupljenih nepremičnin. Višje sodišče je (pravnomočno) odločilo, da je tožnica z nakupom v izvršilnem postopku pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, ki so nastale z delitvijo nepremičnine 1265/2, k. o. ..., v revizijskem postopku pa se odpira vprašanje lastništva nepremičnin, ki so nastale z delitvijo nepremičnine 1265/6, k. o. .... V zvezi z ugotavljanjem predmeta prodaje in s tem presoje, ali je tožnica pridobila lastninsko pravico tudi na preostalih (na revizijski stopnji še spornih) nepremičninah, je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanja začetka učinkovanja poočitve delitve parcele.

14. V postopkih dopuščene revizije se odloča v posamičnem sporu, kjer se izrečena pravna stališča opirajo na pravotvorna dejstva konkretnega primera, in je tako treba razumeti tudi njihov pomen in vpliv na razumevanje ter razvoj prava.2 Za nekatera vprašanja, glede katerih je sodišče revizijo dopustilo, se lahko ob obravnavi revizije izkaže, da se v tem sporu sploh ne zastavljajo, in zato ne terjajo odgovora.3

15. Za prav tak primer gre v predmetnem revizijskem postopku, v katerem se je po tem, ko se je revizijsko sodišče seznanilo s celotnim spisom in sta lahko stranki soočili svoje argumente v zvezi z dopuščenim revizijskim vprašanjem, izkazalo, da trenutek učinkovanja poočitve delitve parcel za odločitev v zadevi ni pravno relevanten.

16. Poočitev je eden od pomožnih vpisov v zemljiško knjigo, s katero se v zemljiško knjigo vpisujejo spremembe podatkov glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, kadar zemljiška knjiga ni temeljna evidenca za takšen podatek, ali pa se z njimi označijo povezave med posameznimi vpisi v zemljiški knjigi (114. člen ZZK-1).4 Pri poočitvi delitve parcele gre za vpis novih nepremičnin, ki so nastale z delitvijo ene ali več drugih nepremičnin z novimi identifikatorji v zemljiško knjigo. Izvorna evidenca za podatke, s katerimi se označujejo nepremičnine, je kataster. Kadar se ti podatki spremenijo, mora zemljiškoknjižno sodišče to spremembo v skladu s prvim odstavkom 115. člena ZZK-1 poočititi v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti na podlagi prevzema tega podatka iz katastra. Poočitev te spremembe v zemljiški knjigi ima v prvi vrsti funkcijo usklajevanja evidenc, za pravni promet pa je sprememba identifikatorjev pomembna z vidika, da mora biti nepremičnina v listinah, ki so podlaga za vknjižbo, označena s podatki, kot izhajajo iz zemljiške knjige (prvi odstavek 31. člena ZZK-1). Poočitev tako nima neposrednega vpliva na pravice in pravna razmerja,5 pač pa je učinek, ki ga ima poočitev delitve parcele v zemljiški knjigi, omejen predvsem na identifikacijo nepremičnin, ki morajo biti v listinah, ki so podlaga za vpis sprememb o stvarnih pravicah in pravnih dejstvih v zemljiški knjigi, označene z ažurnimi identifikatorji.

17. V obravnavani zadevi je bil v izvršilnem postopku, v katerem je tožnica kupila nepremičnine na javni dražbi, izdan sklep o izročitvi nepremičnine z dne 4. 4. 2008, ki je predmet prodaje opredelil zgolj z navedbo vložne številke in katastrske občine (vl. št. 3860, k. o. ...). Za presojo, katere nepremičnine je tožnica pridobila z nakupom na javni dražbi, je zato pomembno, katere nepremičnine so bile v trenutku prodaje na javni dražbi vpisane v vložek 3860, ne pa tudi, s katerim od identifikatorjem (starim ali novim) so bile nepremičnine vpisane v zemljiško knjigo ter ali so se te (sploh) delile (ali ne). Iz ugotovitev sodišča druge stopnje izhaja, da je v konkretnem primeru še pred dejansko izvedbo poočitve, tj. 19. 6. 2009, prišlo do odpisa parcele 1265/6, k. o. ..., iz vložka 4612 in pripisa te parcele v vložek 3860, pred tem dnem pa zgolj na podlagi plombe o poočitvi delitve nepremičnine Dn 11461/2006 z dne 9. 5. 2006 ni bilo mogoče vedeti, da bo prišlo do pripisa6 in da se bodo torej novonastale nepremičnine vpisale v vložek 3860. Ker v času prodaje v izvršilnem postopku nepremičnina 1265/6, k. o. ..., ni bila (dejansko) vpisana v vložku 3860, do same (dejanske) izvedbe pripisa (19. 6. 2009) pa strankam (zgolj na podlagi plombe) ni bila razvidna niti namera pripisa, sam pripis pred tem trenutkom ni imel učinkov, ki si jih želi revidentka. Navedenega zaključka ne more spremeniti niti morebiten drugačen (kot v izpodbijani sodbi) odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje. Ker je tako, revizijsko sodišče na dopuščeno revizijsko vprašanje ni odgovarjalo.

**Odločitev o reviziji**

18. Razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

**Odločitev o revizijskih stroških**

19. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje revizijske stroške, medtem ko je dolžna toženi stranki v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP povrniti njene stroške revizijskega postopka.

20. Ti so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo7 in upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR skupaj znašajo 983,22 EUR (1200 točk za odgovor na izredno pravno sredstvo po tar. št. 21/3, 120 točk za dodatno zastopanje stranke, materialni stroški, 22 % DDV).

21. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Višje sodišče v Ljubljani sklep I Ip 156/2010 z dne 10. 3. 2010, sklep Ip 3929/2010 z dne 17. 1. 2011, sklep I Ip 5698/2012 z dne 23. 1. 2013, II Cp 2457/2015 z dne 4. 11. 2015, sklep II Ip 870/2018 z dne 30. 5. 2018. Okrajno sodišče v Ljubljani sklep In 345/2000 z dne 20. 2. 2013. 2 VS RS sodba III Ips 89/2010 z dne 13. 9. 2011. 3 Prav tam; N. Betetto, O nekaterih vprašanjih dopuščene revizije po ZPP-E, v: N. Betetto in dr. (ur.), Liber amicorum Anton Gašper Frantar, Ljubljana: Vrhovno sodišče Republike Slovenije, 2020, str. 226-227. 4 Več o tem: M. Tratnik in R. Vrenčur, Nepremičninsko pravo, Del 1, Zemljiškoknjižno pravo, Maribor, Inštitut za nepremičninsko pravo, 2005, str. 337. 5 Glej Višje sodišče v Kopru sklep Cdn 240/2016 z dne 22. 11. 2016, VS RS sklep I R 34/2015 z dne 25. 5. 2015, tč. 7 obrazložitve. 6 Pri odpisu in pripisu nepremičnine k drugemu zemljiškoknjižnemu vložku gre za tehniko vodenja zemljiške knjige (180. člen ZZK-1 in naslednji). 7 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami in dopolnitvami.