Jedro

Pravica do 20 % izplačila pokojnine vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih in ne na izpolnjevanje pogojev po posebnih zakonih (npr. Zakonu o Policiji).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca št. 9388155 z dne 22. 9. 2016 in 7. 4. 2016, za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine od 2. 3. 2016 dalje ter da se tožencu naloži, da mora tožniku v tridesetih dneh izdati odločbo o odmeri, višini in izplačevanju 20 % starostne pokojne. Odločitev je oprlo na 7. člen novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B, Ur. l. RS št. 115/2015 in naslednji), ki ureja pravico do izplačila 20 % pokojnine in na ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2 (Ur. l. RS št. 96/2012).

2. Sodišče druge stopnje je pritrdilo dejanskim razlogom in pravni presoji sodišča prve stopnje, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo.

3. Tožnik je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-2, ki ne razmejuje upravičenosti do 20 % pokojnine med osebami, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev starostne pokojnine po splošnih predpisih in osebami, ki jih izpolnjujejo po posebnih predpisih. Izpolnil je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, določene v 399. členu ZPIZ-2, in je na tej podlagi upravičen do izplačila 20 % starostne pokojnine. Sklicuje se na namen zakonodajalca, da bodo vsi zavarovanci ob izpolnitvi pogojev za pridobitev starostne ali predčasne pokojnine upravičeni do izplačila 20 % predčasne ali starostne pokojnine. Ne strinja se s stališčem Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 138/2017, na katerega se sklicuje sodišče druge stopnje; meni, da odločitev ni v skladu z Ustavo, saj pravica do 20 % pokojnine kot premoženjska pravica in pravica do socialne varnosti uživa ustavnopravno varstvo. Pri vseh zavarovancih, ne glede na kateri podlagi izpolnijo pogoje za starostno ali predčasno upokojitev, gre za enake položaje, zato meni, da ni razloga za različno obravnavo.

4. Vrhovno sodišče je v tej zadevi s sklepom VIII Ips 34/2018 z dne 20. 11. 2018 revizijo zavrglo kot nedovoljeno. Ugotovilo je, da se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal 30. 9. 2017, predlog za dopustitev revizije po določbah novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Ur. l. RS št. 10/2017) pa ni bil vložen. Tožnik je vložil ustavno pritožbo in z njo uspel, saj je zavrženje revizije temeljilo na v uvodu prvostopenjske sodbe navedenemu napačnem datumu zaključka glavne obravnave, ki ni bil 30. 9. 2017, pač pa pravilno 30. 8. 2017 (odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-83/19 z dne 11. 11. 2021).

5. Ob novem odločanju vrhovno sodišče ugotavlja, da revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižje stopnje izhaja, da je tožnik 1. 3. 2016 vložil zahtevo za izplačilo 20 % starostne pokojnine. Do tega dne je dopolnil dejansko starost 50 let in 11 mesecev ter 37 let, 2 meseca in 1 dan pokojninske dobe brez dokupa. Z upoštevanjem statusa vojnega veterana je znašala pokojninska doba 37 let, 2 meseca in 16 dni. Za obdobje od 1. 7. 1984 do 31. 12. 2000 se je tožniku štela zavarovalna doba s povečanjem 12/16 v skupnem trajanju 5 let in 6 mesecev.

8. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja sta presodili, da tožnik ni upravičen do 20 % starostne pokojnine, ker ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določenih v 27. členu ZPIZ-2, kljub temu, da jih izpolnjuje po posebnih predpisih, konkretno kot delavec, zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve, Policija, po Zakonu o policiji (Zpol, Ur. l. RS št. 66/98 in naslednji). Posebej sta poudarili, da se določba 399. člena ZPIZ-2 nanaša le na postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih.

9. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

10. Tožnik uveljavlja pravico do 20 % starostne pokojnine na podlagi 39. a člena ZPIZ-2, ki je bil sprejet z novelo ZPIZ-2B (z veljavnostjo od 1. 1. 2016) in ki v prvem odstavku zagotavlja od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve pravico do mesečnega izplačila 20 % starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve zavarovanec, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012 v skladu s prvim odstavkom 391. ali 394. členom tega zakona se, če se za to odloči. 11. Tožnik uveljavlja navedeno pravico, ker naj bi na dan vložitve zahteve izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine „po tem zakonu“, in sicer v skladu s prvim in drugim odstavkom 399. člena ZPIZ-2. 12. Z besedno zvezo „po tem zakonu“ je mišljen ZPIZ-2, ki določa pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine v 27. členu. Ta v prvem odstavku določa, da zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe, v četrtem odstavku pa, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe. V petem odstavku je bil za moške1 za prehodno obdobje od leta 2013 do leta 2018 določen znižan pogoj starosti, in sicer v letu 2016 na 59 let in 4 mesece. Ker je tožnik na podlagi zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, pridobil 5 let in 6 mesecev, se ta starostna meja na podlagi drugega odstavka 398. člena ZPIZ-2 zniža za toliko mesecev, za kolikor je bila povečana zavarovalna doba, kar za tožnika pomeni 53 let in 10 mesecev starosti.

13. Tožnik je na dan vložitve zahteve 2. 3. 2016 dopolnil 37 let, 2 meseca in 1 dan pokojninske dobe oziroma z upoštevanjem na podlagi 21. člena Zakona o vojnih veteranih (Ur. l. RS št. 59/2006 - UPB in naslednji) priznanih 15 dni pokojninske dobe 37 let, 2 meseca in 16 dni ter dopolnil starost 50 let in 11 mesecev. To pomeni, da na ta dan ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2, ki na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena ter v povezavi z drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2 znašajo 53 let in 10 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

14. Tožnik se neutemeljeno zavzema za to, da bi moralo sodišče njegovemu zahtevku ugoditi na podlagi 399. člena ZPIZ-2 ter da upoštevaje to določbo izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tem zakonu (50 let in 6 mesecev starosti in 36 let pokojninske dobe). Kot je vrhovno sodišče obrazložilo že v številnih sodbah (VIII Ips 138/2017 z dne 20. 6. 2017, VIII Ips 287/2017 z dne 30. 5. 2018, VIII Ips 294/2017 in VIII Ips 304/2017 z dne 19. 6. 2018, VIII Ips 89/2018 z dne 19. 12. 2018), predstavlja 399. člen ZPIZ-2 prehodno določbo, ki ureja postopno spreminjanje pogojev, določenih za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih. Pogoji iz 399. člena ZPIZ-2, na katere se tožnik sklicuje v zahtevi za pridobitev pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine, so zato v osnovi še vedno pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine po Zakonu o policiji (ZPol, Ur. l. RS št. 66/98 in naslednji) in ne „po tem zakonu“, torej ZPIZ-2. V 87. členu ZPol je določeno, da ima delavec policije, ki ima najmanj 30 (moški) oziroma 25 (ženska) let pokojninske delovne dobe, od tega najmanj 15 let s statusom pooblaščene uradne osebe po zakonu o notranjih zadevah oziroma s statusom policista, in dopolni najmanj 45 (moški) oziroma 40 (ženska) let starosti, v roku šestih mesecev po vložitvi zahteve, pravico do upokojitve. ZPol je torej za delavce Policije določil ugodnejše pogoje za upokojevanje. Prehodna določba 399. člena ZPIZ-2 je bila sprejeta z namenom izenačitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine vseh zavarovancev in ukinitve ugodnejših pogojev, ki so bili določeni v posebnih predpisih samo za nekatere zavarovance. Zato ureja način, na katerega se bo v obdobju, ko naj bi za vse zavarovance veljali enaki upokojitveni pogoji, to je 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe, starostna meja in pokojninska doba za osebe, ki so po posebnih predpisih imeli pravico do upokojitve pod ugodnejšimi pogoji, postopno zviševala (za moške je v letu 2016 znašala starostna meja 56 let, pokojninska doba pa 36 let). Ne glede na to, da je bilo to izenačevanje urejeno v ZPIZ-2 (ki prvega odstavka 87. člena ZPol ni razveljavil), je bila podlaga za izpolnitev (ugodnejših) pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v tem obdobju, posebni zakon, to je ZPol in ne ZPIZ-2. 15. Da je pravica do 20 % izplačila pokojnine vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnem in ne, kot po ureditvi pred sprejemom novele zakona, tudi po posebnih predpisih, je razvidno nenazadnje iz obrazložitve predloga besedila 7. člena ZPIZ-2B (Poročevalec Državnega zbora, EPA 890/VII z dne 18. 5. 2015), kjer je poudarjeno, da pravice do izplačila 20 % predčasne ali starostne pokojnine ne bodo mogli uveljaviti posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za pokojnino po posebnih predpisih, kot tudi ne posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine.

16. Neutemeljen je tudi revizijski očitek o kršitvah ustavnih pravic. Najprej je treba poudariti, da pravica do izplačevanja 20 % pokojnine ni enaka pravici do starostne pokojnine. Slednja uživa ustavnopravno varstvo, saj gre za pravico iz socialnega zavarovanja, ki naj zagotavlja socialno varnost oziroma dostojno življenje ob nastopu socialnega rizika (starosti). Izplačevanje 20 % pokojnine nima tega cilja, pač pa pomeni ugodnost za tiste zavarovance, ki kljub izpolnjenim pogojem za upokojitev ostanejo v zavarovanju. Zato nepriznanje te pravice ne pomeni kršitve ustavnih pravic iz 33. in 50. člena Ustave RS. Prav tako pa se tožnik ne more uspešno sklicevati na načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS), saj položaj zavarovancev, ki so v letu 2016 lahko pridobili pravico do starostne pokojnine le po splošnih predpisih, ni bil enak položaju zavarovancev, ki so jo lahko pridobili pod ugodnejšimi pogoji po posebnih predpisih.

17. Pravica do izplačila 20 % pokojnine je izrecno vezana na izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-2, ti pa so določeni v 27. členu. Za priznanje pravice do starostne pokojnine bi moral tožnik izpolniti starost 53 let in 10 mesecev ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Ker na dan vložitve vloge 2. 3. 2016 teh pogojev ni izpolnjeval, je bil njegov zahtevek za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen.

18. Glede na obrazloženo je vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo. Zavrnitev revizije zajema tudi njen stroškovni del. 1 Za ženske se je postopno zviševal tudi pogoj pokojninske dobe.