Jedro

Terjatve na plačilo odškdonine zaradi smrti bližnjega, kakršne proti stečajnemu dolžniku uveljavljajo tožniki, niso med izjemami iz tretjega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Izjeme je treba vselej razlagati ozko, še toliko bolj, kadar ima razlaga tako usodne posledice, kot jih ima zamuda roka za prijavo terjatve – materialnopravni učinek, ki se kaže kot prenehanje terjatve. Vrhovno sodišče zato ne pritrjuje tezi, da trimesečni rok za prijavo teče od smrti bližnje tožnikov oziroma da bi bilo treba terjatev, nastalo po začetku stečajnega postopka, prijaviti v določenem časovnem obdobju po njenem nastanku. Opore za tako razlago v ZFPPIPP ni.

Le tiste terjatve, za katere ZFPPIPP izrecno določa, so izjeme, ki kljub temu, da so nastale po začetku stečajnega postopka in bi se po prvem delu zakonske norme prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP prav tako štele kot strošek, to niso, temveč se poplačajo iz razdelilne mase. Ker med temi izjemami ni terjatev, kot jih proti toženki uveljavljajo tožniki, je za njihovo opredelitev pomembno le, da so nastale po začetku stečajnega postopka in so torej strošek v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP. Stroškov pa v stečajnem postopku nikdar ni treba prijavljati, kar izhaja ravno iz četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP.

Za uveljavitev terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka in ki šteje kot strošek postopka, je pravilen dajatveni tožbeni zahtevek.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Prva toženka mora tožnikom v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti 1.156,68 EUR stroškov revizijskega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

**Oris zadeve**

1. Tožnik in tožnici so oče in hčerki. Njihova žena oziroma mama je bila zaposlena pri prvi toženki kot kuharska pomočnica od 1. 1. 2005 do 29. 1. 2012. V tem času je bila izpostavljena azbestnemu prahu, zaradi česar je zbolela za mezoteliomom plevre, nato pa zaradi te bolezni 25. 7. 2014 umrla.

2. Tožniki so odškodninsko tožbo vložili proti delodajalcu (prvi toženki) in državi (drugi toženki). Zahtevali so plačilo odškodnine zaradi smrti bližnjega, vsi trije za nepremoženjsko, prvi tožnik pa tudi za premoženjsko škodo.

3. Nad prvo toženko je bil 21. 6. 2012 začet stečajni postopek. Prva toženka je bila torej že v stečaju, ko je bližnja tožnikov umrla in ko so tožniki vložili tožbo (24. 7. 2017). Tožniki svojih terjatev v stečajni postopek v roku treh mesecev po smrti bližnje niso prijavili. Ravno vprašanje, ali bi to morali storiti oziroma kdaj in če bi morali svoje terjatve prijaviti v stečajnem postopku, je, kot bo razvidno iz nadaljevanja, srž tega revizijskega odločanja.

**Dosedanji potek postopka**

4. Sodišče prve stopnje je delni umik tožbe (I. točka izreka) vzelo na znanje, sicer pa je tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Prvi toženki je naložilo, da tožniku plača 14.000, tožnicama pa vsaki po 13.000,00 EUR, z obrestmi (II. - IV. točka izreka). V preostalem je tožbeni zahtevek proti prvi toženki, proti drugi toženki pa v celoti zavrnilo (V. točka izreka). Odločilo je tudi, kolikšen del stroškov mora prva toženka povrniti tožnikom (VI. - VIII. točka izreka), tožniki pa drugi toženki (IX. - XI. točka izreka).

5. Tožniki se proti zavrnilnemu delu sodbe sodišča prve stopnje niso pritožili, zato je ta postal pravnomočen z iztekom pritožbenega roka.

6. Višje sodišče je pritožbo prve toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih II., III., IV., VI., VII. in VIII. točko izreka potrdilo.

7. Prva toženka je v zvezi z odločitvijo višjega sodišča pri Vrhovnem sodišču vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče delno ugodilo.

**Dopuščeno revizijsko vprašanje**

8. Vrhovno sodišče je 23. 10. 2020 na predlog prve toženke dopustilo revizijo glede vprašanja pravilne uporabe določb (zlasti 59. in 296. člena) Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)1 ter v zvezi s tem glede vprašanj: 1. Ali gre v konkretnem primeru za terjatve, ki jih je po določbah ZFPPIPP treba prijaviti v stečajnem postopku nad prvo toženko, ali so te terjatve zaradi neprijave v stečajnem postopku prenehale in ali imajo tožniki za vložitev tožbe sploh pravni interes? in 2. Ali je dajatveni zahtevek tožnikov glede na določbe ZFPPIPP pravilen?“2

9. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Vrhovno sodišče zato ne bo odgovarjalo na revizijske navedbe, ki ta okvir presegajo,3 niti jih ne bo povzemalo.

**Stališči sodišč prve in druge stopnje, ki se nanašajo na dopuščena vprašanja**

10. Sodišče prve stopnje je zapisalo, da morajo v skladu z 296. členom ZFPPIPP upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, pa tudi terjatev, ki nastane po začetku, če ta zakon določa, da se terjatev plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. To so t. i. pogojne terjatve, torej tiste, ki so znova nastale zaradi uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika (278. člen ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (268. člen ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi uresničitve odpovedne pravice najemnega oziroma zakupnega razmerja s strani stečajnega dolžnika (248. člen ZFPPIPP) in regresne terjatve članov poslovodstva oziroma nadzornega sveta iz naslova odškodninske odgovornosti (44. člen ZFPPIPP). Ostalih terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, upnikom ni treba prijaviti v stečajni postopek. Odločilen je torej trenutek nastanka terjatve, nastanek škode pa ne sovpada nujno z nastankom škodnega dogodka. Do škodnega dogodka je v tej pravdi prišlo najprej s smrtjo žene in mame tožnikov. Ker je terjatev tožnikov nastala najprej 25. 7. 2014 in hkrati ne gre za terjatev, ki bi jo bilo treba prijaviti v stečajnem postopku tudi po njegovem začetku na podlagi četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ugovor o prenehanju terjatve ni utemeljen.

11. Višje sodišče dodatnih argumentov k stališču prvostopenjskega ni nanizalo. Zavrnilo je pritožbeni očitek, da je škoda nastala kot posledica škodnih dogodkov, ki so se časovno zgodili pred začetkom stečajnega postopka nad toženko. Pritrdilo je stališču, da ne gre za terjatev, ki bi jo bilo treba prijaviti v stečajnem postopku.

**Navedbe strank v revizijskem postopku**

12. Prva toženka (v nadaljevanju: toženka) v reviziji navaja, da so terjatve tožnikov na podlagi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP prenehale, da bi morali tožniki postaviti ugotovitveni zahtevek in terjatve prijaviti v stečajnem postopku. Vztraja, da je škoda posledica dogodkov, ki so se časovno zgodili pred začetkom stečaja. V stečaju velja načelo koncentracije (227. člen ZFPPIPP), 296. člen ZFPPIPP pa določa, katere terjatve je treba prijaviti v stečajnem postopku. Mednje sodijo tudi terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka, če ta zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Ni res, da je treba v stečajni postopek prijaviti le t. i. pogojne terjatve. V stečajnem postopku se poplačila lahko opravijo le na dva načina, ali kot stroški stečajnega postopka ali kot terjatev iz razdelitvene mase. Ker odškodnina zaradi smrti bližnjega ni terjatev, ki bi se poplačala po pravilih poplačila stroškov, jo je nujno treba prijaviti v stečajni postopek. Terjatev v 355. členu ZFPPIPP ni opredeljena kot strošek stečajnega postopka, niti po 21. členu ZFPPIPP ni prednostna terjatev. Izplača se torej lahko le iz razdelitvene mase, pod pogojem, da je prijavljena. Po začetku stečajnega postopka ni mogoče začeti izvršilnega postopka, razen v izjemnih primerih (131. člen ZFPPIPP). Terjatve iz četrtega odstavka 296. členu ZFPPIPP so naštete primeroma (tako tudi VSL I Cp 917/2016), njihova posebnost pa je enomesečni rok, v katerem jih je treba prijaviti. Če tožnikom terjatve ne bi bilo treba prijaviti, bi bili glede na upnike, ki jim je škoda nastala pred začetkom stečaja, v boljšem položaju. Razlikovanje zgolj na podlagi datuma smrti bi pomenilo neenako obravnavo in kršitev 14. člena Ustave. Posledica odločitve drugostopenjskega sodišča je, da bodo terjatve tožnikov poplačane kot strošek, saj lahko tožniki na podlagi dajatvene sodbe pričnejo izvršilni postopek. Tožniki bi morali svoje terjatve v stečajnem postopku prijaviti v roku treh mesecev po nastanku zatrjevane škode, tj. do 25. 10. 2014. V zvezi s stališčem prvostopenjskega stališča opozarja, da zadeva II Ips 6/2014 z obravnavano zadevo ni primerljiva. Tožniki svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, da škoda ni nastala s smrtjo, ampak kasneje, niso zadostili. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ima neprijava terjatve za posledico zakonsko domnevo, da upnik nima (več) interesa za njeno poplačilo (II Ips 739/2009). Zaradi zamude roka s prijavo terjatev po ZFPPIPP preneha, izvršilnega postopka pa tožniki ne morejo začeti, zato za tožbo že ob njeni vložitvi niso imeli interesa. Predlaga ustrezno spremembo drugostopenjske sodbe.

13. Tožniki so na revizijo pravočasno odgovorili in navajajo, da v času treh mesecev po začetku stečajnega postopka terjatev niso mogli prijaviti, saj je bila žena/mama takrat še živa. Bolezen je napredovala tako hitro, da ji je interdisciplinarna komisija poklicno bolezen priznala šele po smrti. Ker so terjatve nastale kasneje, niso mogle prenehati zaradi neprijave. Opozarjajo na dve terjatvi, ki ju je stečajni upravitelj priznal, čeprav je bila ena prijavljena v stečaj 2. 2. 2017, in sta bili uvrščeni na končni seznam prednostne razdelitve. Trimesečni rok za prijavo teh terjatev torej ne velja, taka je tudi praksa (prvostopenjskih) sodišč.

14. Revizija je bila vročena tudi drugi toženki, ki nanjo ni odgovorila.

**Revizija ni utemeljena.**

15. Slovenski pravni red v 180. členu Obligacijskega zakonika kot obliko nepremoženjske škode (v omejenem obsegu)4 priznava tudi poseg v položaj čustvene navezanosti in ljubezni posrednega oškodovanca (tožniki v obravnavanem primeru) do neposrednega oškodovanca (njihova umrla žena oziroma mati). Čeprav t. i. predpostavke odškodninske odgovornosti glede na obseg dopuščenega vprašanja niso predmet tega revizijskega odločanja, mora Vrhovno sodišče zaradi pravilne uporabe določb ZFPPIPP odgovoriti na vprašanje, kdaj je tožnikom škoda nastala. Namreč: dokler jim škoda ni nastala, do tožene stranke niso imeli oziroma niti niso mogli imeti terjatve, zato je dotlej sleherno razpravljanje o njihovi dolžnosti prijave terjatve v stečajni postopek odveč.

16. Najprej se moramo vprašati, kaj škodo tožnikov sploh predstavlja. Odgovor je preprost: njihova škoda se kaže v obliki duševnega trpljenja zaradi smrti bližnje osebe, ki je povzročila nenadomestljivo izgubo življenjske skupnosti. Do tovrstne škode pojmovno ni moglo priti, dokler je bila bližnja tožnikov živa. Ker je umrla 25. 7. 2014, je to po začetku stečajnega postopka nad toženko (21. 6. 2012), in to je ključno ter, kot bo razvidno iz nadaljevanja, v resnici edino pravno odločilno za presojo dopuščenih revizijskih vprašanj.5

17. Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP). Upnik, ki je odgovoren za obveznost stečajnega dolžnika kot solidarni sodolžnik, porok ali zastavitelj, mora v stečajnem postopku prijaviti tudi svojo morebitno regresno terjatev, ki do začetka stečajnega postopka še ni nastala, pod odložnim pogojem, da bo na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravil po začetku stečajnega postopka, pridobil regresno terjatev do stečajnega dolžnika (drugi odstavek 296. člena ZFPPIPP). Poleg navedenih morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti tudi terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, če je v zakonu določeno, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Posledica zamude roka za prijavo terjatve je prenehanje upnikove terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (peti odstavek 296. čl. ZFPPIPP).

18. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da terjatve tožnikov niso tiste, za katere bi ZFPPIPP določal, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, zato jih tožnikom ni bilo treba prijaviti v stečajnem postopku. Revidentka trdi nasprotno (tj. da bi jih bilo treba prijaviti) in uveljavlja, da so terjatve (ker niso bile prijavljene) prenehale. Toda razhajanje med stališčema je (kar se tiče vprašanja prenehanja terjatve) zgolj navidezno, kajti ZFPPIPP v 59. členu za terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka, ne določa roka, v katerem bi jih bilo treba prijaviti.

19. V stečajnem postopku mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka, če ni v tretjem ali četrtem odstavku drugače določeno (drugi odstavek 59. člen ZFPPIPP). Po naravi stvari se rok iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP nanaša le na terjatve upnikov iz prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP, tj. na tiste, nastale do začetka stečajnega postopka. Za določene terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka in se plačujejo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, posebna pravila iz tretjega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP določajo enomesečni rok, ki teče od poznejšega trenutka.6 Terjatve, kakršne so te, ki jih proti stečajnemu dolžniku uveljavljajo tožniki, niso med izjemami iz tretjega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Izjeme je treba vselej razlagati ozko, še toliko bolj, kadar ima razlaga tako usodne posledice, kot jih ima zamuda roka za prijavo terjatve – materialnopravni učinek, ki se kaže kot prenehanje terjatve. Vrhovno sodišče zato ne pritrjuje revidentkini tezi, da trimesečni rok za prijavo teče od smrti bližnje tožnikov oziroma da bi bilo treba terjatev, nastalo po začetku stečajnega postopka, prijaviti v določenem časovnem obdobju po njenem nastanku. Opore za tako razlago v ZFPPIPP ni.

20. Terjatve tožnikov torej niso prenehale, bodisi zato, ker terjatev sploh ni bilo treba prijaviti, bodisi zato, ker jih je bilo treba prijaviti, a ker ZFPPIPP ne določa roka za prijavo tovrstnih terjatev, nastalih po začetku stečajnega postopka, ni mogoče govoriti o zamudi roka.7 Odgovor na drugo podvprašanje znotraj prvega dopuščenega vprašanja je torej negativen. Ker terjatev tožnikov ni prenehala, je na dlani, da imajo tožniki pravni interes za vložitev tožbe, odgovor Vrhovnega sodišča na tretje podvprašanje znotraj prvega dopuščenega vprašanja pa je pritrdilen.

21. Odgovor na prvo podvprašanje znotraj prvega dopuščenega vprašanja je širši, kot ga na prvi pogled odpirata drugo in tretje podvprašanje. Obveznost prijave terjatve v stečajnem postopku namreč vpliva tudi na to, na kakšen način (in posledično v kakšnem obsegu) bo terjatev v stečajnem postopku poplačana.

22. Terjatev upnika je po pravilih o plačilih v breme stečajne mase lahko poplačana le na dva načina: ali kot strošek8 ali iz razdelitvene mase.9 Če bi obveljajo stališče sodišč prve in druge stopnje (tj. da tožniki terjatev niso bili dolžni prijaviti v stečajnem postopku), bi to pomenilo, da bi bile terjatve tožnikov v stečajnem postopku v resnici poplačane kot strošek. Vrhovno sodišče mora zato presoditi, ali so terjatve tožnikov strošek v smislu določb ZFPPIPP.

23. ZFPPIPP besedno zvezo „strošek stečajnega postopka“ napolnjuje z drugačno vsebino, kot bi jo besedi „strošek“ pripisali na podlagi splošnega jezikovnega pomena10 ali s poznavanjem drugih sodnih postopkov.11 Stroške stečajnega postopka ZFPPIPP opredeljuje kot vse obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka. Izjema so le tiste, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov (prvi odstavek 354. člena ZFPPIPP). Res je sicer, da ZFPPIPP v nadaljevanju nekatere stroške stečajnega postopka specificira, npr. tekoče12 in občasne stroške13 (med katere terjatev tožnikov gotovo ni mogoče uvrstiti), a določba 355. člena ne posega v splošno pravilo prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP, kaj stroški stečajnega postopka so. Poleg tega ZFPPIPP za obveznosti, kot so te, ki jih uveljavljajo tožniki, ne predpisuje, da se poplačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.14 Le tiste terjatve, za katere ZFPPIPP to izrecno določa, so izjeme, ki kljub temu, da so nastale po začetku stečajnega postopka in bi se po prvem delu zakonske norme prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP prav tako štele kot strošek, to niso, temveč se poplačajo iz razdelilne mase.15 Ker med temi izjemami ni terjatev, kot jih proti toženki uveljavljajo tožniki, je za njihovo opredelitev pomembno le eno: da so nastale po začetku stečajnega postopka in so torej strošek v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP. Stroškov pa v stečajnem postopku nikdar ni treba prijavljati, kar izhaja ravno iz četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki obveznost prijave terjatve veže na iste kategorije terjatev oziroma zanje izrecno zahteva, da ZFPPIPP predpisuje, da se poplačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.

24. Očitek, da sodišče z zavzetim stališčem neenakopravno obravnava upnike v enakem položaju, ni utemeljen. Razlikovalni element med primeroma, ki ju ponuja revidentka (primer tožnikov in primer svojcev pred začetkom stečajnega postopka iz istega razloga umrlega zaposlenega), je v časovnem trenutku nastanka terjatve (pred oziroma po začetku stečaja), ne pa v osebni okoliščini oškodovancev, zato pogoji za presojo diskriminacije po 14. členu Ustave niti niso izpolnjeni.16

25. Načelo koncentracije se nanaša le na terjatve upnikov, ki so nastale do začetka stečajnega postopka (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP), to pa terjatve tožnikov niso. Ker te štejejo kot strošek, zanje tudi ne velja prepoved izdaje sklepa o izvršbi ali zavarovanju po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku (prvi odstavek 131. člen ZFPPIPP)17 – prav za te primere ZFPPIPP predvideva izjemo v 3. točki drugega odstavka 131. člena.18

26. Nazadnje mora Vrhovno sodišče odgovoriti še na vprašanje, kakšen mora biti v primeru, ko upnik uveljavlja plačilo terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka in šteje kot strošek postopka, tožbeni zahtevek. Revidentka ne pojasni, zakaj meni, da bi moral biti zahtevek ugotovitveni. Očitno izhaja iz zmotnega prepričanja, da se primer prilega zakonskemu dejanskemu stanju iz 301. člena ZFPPIPP,19 a se mu ne. Prvi odstavek 301. člena namreč jasno pove, da se ta člen uporablja le za primere, če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek. Obravnavani postopek pa se je začel kasneje, po začetku stečajnega postopka. Odgovor na zadnje dopuščeno vprašanje se torej glasi: za uveljavitev terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka in ki šteje kot strošek postopka, je pravilen dajatveni tožbeni zahtevek.

**Odločitev o reviziji in o revizijskih stroških**

27. Višje sodišče je, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, pravilno uporabilo določbe ZFPPIPP, zato je Vrhovno sodišče revizijo toženke zavrnilo (378. člen ZPP).

28. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških revizijskega postopka. Toženka ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP svoje stroške krije sama, tožnikom pa je dolžna povrniti njihove. Ti so odmerjeni v skladu z OT20 in upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR znašajo 1.156,68 EUR (1350 točk za odgovor na revizijo, povečano za 40 % zaradi zastopanja več strank in 2 % materialnih stroškov).

29. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 126/07, s spremembami. 2 II DoR 395/2020 z dne 23. 10. 2020. 3 Zlasti ima Vrhovno sodišče tu v mislih navedbe „glede objektivne odgovornosti za škodo in pravil o dokaznem bremenu“ (točka (b) – 12. - 18. stran revizije), ki se dotikajo vprašanj, glede katerih revizija ni bila dopuščena. 4 Omejitev se nanaša na krog oškodovancev in na vrsto škode (smrt/huda invalidnost). Več Jadek Pensa, D., v Plavšak, N., in drugi, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, str. 1046 – 1047. 5 Da je škoda nastala s smrtjo bližnje tožnikov, revidentka tudi izrecno prizna (stran 11 revizije). 6 Tako tudi Plavšak, N., Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-Fin-Lex, Ljubljana, 2017, str. 245. 7 Med strankama sicer ni sporno, da so tožniki terjatve v stečajnem postopku prijavili, ko so prejeli odgovor toženke v tej pravdi, v katerem je ta opozorila na svoje stališče. 8 Sodišče izda sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka (357. člen ZFPPIPP). Sodišče izda tudi sklep o odmeri nagrade upravitelja (103. člen ZFPPIPP). 9 Razdelitvena masa je lahko splošna (tj. denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem splošne stečajne mase, zmanjšano za stroške stečajnega postopka, razen stroškov, ki se krijejo iz posebnih stečajnih mas) ali posebna (tj. denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem). Povzeto po Plavšak, navedeno delo, str. 763 in 769. 10 Več https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=stro%C5%A1ek 11 ZPP, npr., v 151. členu določa: Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Pravdni stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. 12 Sem po drugem odstavku 355. člena ZFPPIPP spadajo: 1. stroški upravitelja, 2. plače in druga nadomestila osebam, ki opravljajo posle za potrebe stečajnega postopka, vključno z davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati hkrati s temi plačili, 3. stroški električne energije, vode, ogrevanja, telefona in drugi stroški v zvezi z uporabo poslovnih prostorov za potrebe stečajnega postopka, 4. zavarovalne premije za zavarovanje premoženja, ki spada v stečajno maso, 5. stroški objav po 122. členu tega zakona, 6. pravdni stroški stečajnega dolžnika v postopkih iz oddelka 5.6 tega zakona, 7. stroški računovodskih, administrativnih in drugih storitev za potrebe stečajnega postopka, 8. obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, ki nastanejo med potekom stečajnega postopka in 9. drugi stroški, ki nastajajo mesečno ali v drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka. 13 Sem po tretjem odstavku 355. člena ZFPPIPP spadajo: 1. plačilo terjatev upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave, iz drugega odstavka 289. člena tega zakona, 2. izpolnitve obveznosti na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe po drugem odstavku 265. člena tega zakona, 3. plačilo razlike po četrtem odstavku 268. člena tega zakona, 4. izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov iz 316. in 317. člena tega zakona, 5. nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika v skladu s 322. in 324. členom tega zakona, 6. stroški ocenitve vrednosti premoženja in drugih dejanj v zvezi z izvedbo prodaje, 7. davek na dodano vrednost ali davek na promet nepremičnin v zvezi s prodajo premoženja in 8. drugi stroški stečajnega postopka razen tekočih stroškov iz drugega odstavka tega člena. 14 Take so, kot pravilno ugotavljata sodišči prve in druge stopnje, terjatve, ki nastanejo zaradi uspelega izpodbijanja (tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi uresničitve odpovedne pravice (četrti odstavek 248. člena ZFPPIPP) in regresne terjatve članov poslovodstva oziroma nadzornega sveta (sedmi odstavek 44. člena ZFPPIPP). 15 Primerjaj Plavšak, N., navedeno delo, str. 761 in 763. 16 Položaj upnikov v primerih, ki jih navaja revidentka, je sicer lahko varovan tudi prek četrtega odstavka 10. člena Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, Uradni list RS, št. 38/06, s spremembami. 17 Primerjaj sodbo VS RS III Ips 67/2017 z dne 22. 5. 2018, 21. in 22. točka obrazložitve. 18 Ta določa, da se prvi odstavek tega člena ne uporablja za izvršbo na podlagi sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, ali izvršilni naslovi, izdani v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznost, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. 19 Ta v četrtem odstavku določa: Velja, da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka tako, da uveljavlja samo še zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. 20 Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 2/2015, s spremembami in dopolnitvami.