Jedro

Mokre stopnice v šoli ne predstavljajo nevarne stvari ali dejavnosti in ni podana objektivna odškodninska odgovornost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek s katerim je tožnik od tožene stranke zahteval plačilo 32.000,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2009 dalje. V posledici take odločitve je tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v znesku 809,90 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopoln ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožnik navaja, da so bile kritičnega dne stopnice mokre, prav tako je bila stopnica, na kateri je padel tožnik odkrušena in je tožena stranka objektivno odgovorna tožniku za nastalo škodo, glede na okoliščine konkretnega primera. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da odkrušenost stopnice ni v vzročni zvezi s padcem in v nasprotju z izvedeniškim mnenjem. Izpoved tožnika je potrebno obravnavati v povezavi z izvedeniškim mnenjem. Stopnice so bile zaradi tega, ker so bile mokre s tem pa tudi spolzke nevarna stvar, saj je hoja po mokrih stopnicah nevarnejša kot po suhih in je o tem zavzela stališče tudi sodna praksa (II Ips 797/2008). Sicer pa obstaja tudi krivdna odgovornost, saj zavarovanec tožene stranke ni poskrbel za varno hojo po stopnicah, saj stopnice niso bile ustrezno vzdrževane, saj so bile mokre in spolzke in ena tudi odkrušena.

3. Tožena stranka bi morala poskrbeti za brisanje stopnic ali namestitvijo protidrsnih trakov. Ni tudi izkazano, da bi bil dežurni učenec dejansko zadolžen za brisanje in čiščenje tal, še manj pa, da se je to izvajalo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožnik padel pri hoji po stopnicah navzdol v E. (zavarovanec tožene stranke) in se poškodoval. Materialnopravno so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke (člen 131/2 OZ), saj tudi po oceni pritožbenega sodišča vsakodnevna hoja po stopnicah v šolski zgradbi ne predstavljajo nevarne stvari. Objektivna odgovornost je predvidena le za tiste nevarne stvari in dejavnosti iz katere izvira večja škodna nevarnost in ne za običajne stvari, ki smo jim izpostavljeni vsakodnevno, kot pravilo zaključuje sodišče prve stopnje tako, da je pritožba tožnika, ki trdi, da je tožena stranka objektivno odgovorna za tožniku nastalo škodo neutemeljena.

6. Okoliščina, da je prišlo do padca na poškodovanih in mokrih stopnicah ne predstavlja povečane nevarnosti, kot pravno zmotno in neutemeljeno trdi tožnik v pritožbi. Zaradi padca na odkrušenih in mokrih stopnicah bi lahko obstajala krivdna odgovornost tožene stranke zaradi opustitve vzdrževanja stopnic. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki ima podlago v izvedenih dokazih (izpoved tožnikove sošolke R. M.) izhaja, da se je tožnik poškodoval na odkrušeni stopnici, vendar ni prišlo do poškodbe zaradi poškodbe na stopnici, saj tožnik ni padel zaradi odkrušene stopnice in se pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da odkrušenost stopnice ni v vzročni zvezi s tožnikovim padcem. Ob tem, ko je zunaj deževalo in so dijaki prihajali v šolo so bile stopnice mokre, vendar v takih okoliščinah ni mogoče pričakovati, da bo ob takih razmerah šola ohranjala popolnoma suhe stopnice, količina vode zaradi dežja pa je življenjsko pričakovana glede na vremenske razmere. Da bi v takih razmerah šola organizirala posebno čiščenje mokrih tal, pa ji tudi ne nalaga noben predpis tako, da tudi po oceni pritožbenega sodišča ni podana krivdna odgovornost tožene stranke. S trditvami v pritožbi, da bi morala šola namestiti na stopnice protidrsne trakove, tožnik navaja nova dejstva, kar v pritožbenem postopku ni dopustno (člen 337 ZPP).

7. Ker ni podan nobeden od uveljavljenih pritožbenih razlogov je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).