Jedro

Ker je bil po prejšnji pogodbi o zaposlitvi dogovorjen polni delovni čas, po ponujeni pa je delovni čas polovični, je ponujena zaposlitev neustrezna.

Če delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi, sprejme ponudbo za sklenitev nove pogodbe, je obseg varstva omejen, ne glede na to, ali sprejme ponudbo za ustrezno ali za neustrezno delo.

Tožena stranka je ugotovila, da zaradi zmanjšanja obsega vpisa tožnikovo delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (za poln delovni čas) ni več možno, zato mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi in mu ponudila v podpis novo. Ker jo je tožnik podpisal, je na krajši delovni čas pristal.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za ugotovitev trajanja pogodbe o zaposlitvi, za vrnitev tožnika na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in za priznanje vseh pravic od 6. 7. 2009 dalje, kot če bi delal poln delovni čas. Ugotovilo je, da je tožena stranka ob obstoju poslovnega razloga (upad vpisa učencev pri predmetu kljunasta flavta) pogodbo o zaposlitvi zakonito odpovedala, tožnik pa je podpisal novo pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo. Ker je tožnik podpisal pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo, je zavzelo stališče, da sodna presoja ni omejena le na utemeljenost odpovednega razloga. Ugotovilo je tudi, da tožnik pri odpovedi ni bil diskriminiran.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Poudarilo je, da je tudi v primeru sprejema neustreznega dela presoja omejena le na utemeljenost odpovednega razloga. Ker pa je ugotovljeno, da je bil obseg vpisa učencev v program kljunaste flavte zmanjšan, je utemeljenost odpovednega razloga – tako v skladu s 115. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS št. 12/96 in naslednji), kot v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji), dokazana. Pritrdilo je tudi zaključku, da tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana iz diskriminatornih razlogov oziroma šikanozno.

3. Zoper pravnomočno sodbo je vložil „zahtevo za revizijo“ tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zlasti 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da delo, ki ga je tožnik opravljal doslej, le da polni delovni čas, samo zaradi tega, ker se bo odslej opravljalo v polovičnem delovnem času, ni neustrezno. Razlogovanje sodišča je absurdno, saj je neustrezna le dolžina delovnega časa, zato se tožniku neutemeljeno jemlje pravica do uveljavljanja pravnega varstva. Absurdno je tudi, da bi moral tožnik zaradi uveljavljanja pravnega varstva odkloniti ponudbo za polovični delovni čas. Ponudba takšnega dela je nezakonita. Sodišče bi moralo ugotavljati razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi tako, da bi upoštevalo, da je ostal zaposlen le polovični delovni čas na istem delovnem mestu. Bistveno je vprašanje, ali je obstajal razlog, da se delovni čas s polnega skrajša na polovičnega. Tožnik je dokazoval, da poslovni razlog ni bil podan, konkretno zmanjšanje obsega vpisa, ker to dejstvo v času odpovedi še ni bilo gotovo. Vpis v juniju, ko je bila podana odpoved, še ni bil zaključen, saj se zaključuje konec avgusta. Vse to je razvidno iz dokazov v spisu. Zakon zahteva utemeljene razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ugibanja v tej smeri (kot na primer: „jesenskega vpisa v program flavte verjetno ne bo...“) ne pomenijo utemeljenega razloga. Sodišče je v celoti verjelo toženki in je večinoma tožnikove dokaze prezrlo, zato je tožnik kritiziral postopanje sodišča. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni ter se zahtevku ugodi, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožena stranka je odgovorila na revizijo in predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Revizija bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP uveljavlja le pavšalno in ne navaja, s čim naj bi jo sodišče druge stopnje zagrešilo. Zato z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti. Tudi očitka zmotne uporabe materialnega prava revizija ne utemelji povsem določno. Iz vsebine revizijskih navedb je mogoče dovolj jasno razbrati le to, da se ne strinja z omejenim obsegom sodne presoje odpovedi pogodbe o zaposlitvi in z ugotovitvijo o obstoju poslovnega razloga.

8. V zvezi z navedenima vprašanjema je materialno pravo pravilno uporabljeno.

9. Neutemeljeno in protispisno je zatrjevanje, da stališče sodišča druge stopnje glede obsega sodnega varstva pomeni odrekanje pravice do uveljavljanja varstva pravic. Tožniku je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu je bila v podpis ponujena nova pogodba o zaposlitvi, sicer za enako delo, vendar za polovični delovni čas. Tožnik je ponudbo sprejel in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi. Varstvo oziroma uveljavljanje pravic mu je bilo omogočeno v skladu z zakonom.

10. Zmotno je stališče revizije, da je bila ponujena zaposlitev ustrezna, ker je sklenjena za isto delovno mesto, le za polovični delovni čas. Tretji odstavek 90. člena ZDR izrecno določa, da je ustrezna le tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca. Ker je bil po prejšnji pogodbi o zaposlitvi dogovorjen polni delovni čas, po ponujeni pa je delovni čas polovični, je glede na citirano določbo ponujena zaposlitev neustrezna. Sklepanje pogodb o zaposlitvi za delovni čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, pa je zakonito (64. člen ZDR), zato ponudba dela s krajšim delovnim časom ni nezakonita.

11. Zmotno je tudi stališče, da bi moralo sodišče presojati zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot celote. V skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZDR v povezavi s tretjim odstavkom 88. člena ZDR je delodajalec dolžan delavcu ponuditi ustrezno delo, če z njim razpolaga; če z njim ne razpolaga, lahko delavcu ponudi tudi neustrezno delo. Če delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi, sprejme ponudbo za sklenitev nove pogodbe, je obseg varstva omejen, ne glede na to, ali sprejme ponudbo za ustrezno ali za neustrezno delo (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips 44/2010 z dne 8. 11. 2011). To je logično, saj ob obstoju nove pogodbe o zaposlitvi stara ne more stopiti ponovno v veljavo. Ko delavec sprejme ponujeno zaposlitev in podpiše novo pogodbo o zaposlitvi, izjavi svojo voljo, da bo delo nadaljeval pod pogoji nove pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa pristane na sodno presojo, ki je omejena le na utemeljenost odpovednega razloga.

12. Z navedbo, da ni bilo utemeljenih razlogov za „zmanjšanje delovnega časa“, oziroma da ni bilo zakonitega temelja za odločitev delodajalca o polovičnem delovnem času, revizija očitno nasprotuje presoji, da je bil odpovedni razlog utemeljen. Vendar pa pri tej presoji ne gre za vprašanje, ali je tožena stranka zakonito skrajšala tožnikov delovni čas (tega seveda brez njegovega soglasja ne bi mogla storiti), ampak ali so obstajali razlogi, zaradi katerih dela za polni delovni čas ni bilo več. Sodišče ni bilo dolžno presojati, ali je tožena stranka tožniku delovni čas utemeljeno skrajšala za polovico, ker tega preprosto ni storila. Tožena stranka je ugotovila, da zaradi zmanjšanja obsega vpisa tožnikovo delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (za poln delovni čas) ni več možno, zato mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi in mu ponudila v podpis novo. Ker jo je tožnik podpisal, je na krajši delovni čas pristal. 13. Kot sta ugotovili sodišči nižje stopnje, je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v zmanjšanem vpisu učencev v program kljunaste flavte, ki jo je poučeval tožnik. V zvezi s tem so odločilnega pomena naslednje dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano: redni vpis učencev za kljunasto flavto je bil zaključen 12. 6. 2009. Število vpisanih v predmeta pozavne (tudi to je poučeval tožnik) in kljunaste flavte se je v šolskem letu 2009/2010 v primerjavi s šolskim letom 2008/2009 zmanjšalo z 20 na 12 (od tega je bil v predmet pozavna vpisan le en učenec). Ravnateljica ni načrtno preusmerjala učencev na druge instrumente (kot je trdil tožnik). Na delovnem mestu učitelj kljunaste flavte sta bila zaposlena dva učitelja, vendar pa ob zmanjšanem vpisu dela za oba za polni delovni čas ni bilo.

14. Zmanjšanje vpisa učencev v program kljunaste flavte za skoraj polovico je tudi po oceni revizijskega sodišča utemeljen odpovedni razlog, tako v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 88. člena ZDR, kot tudi s 115. členom ZOFVI, ki zmanjšanje obsega vpisa izrecno opredeljuje kot odpovedni razlog. Z navedbo, da vpis v juniju še ni bil zaključen, skuša tožnik uveljaviti nedovoljen revizijski razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato je revizijsko sodišče ni upoštevalo.

15. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.