Jedro

da predstavlja skupno premoženje zakoncev tisto premoženje, ki ga v času trajanja zakonske zveze pridobita z delom (drugi odstavek člena 51 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Ker ni spora o tem, da obravnavane nepremičnine pravdni stranki nista pridobili z delom v času trajanja njune zakonske zveze, je pritrditi pritožbi, da ima obravnavana nepremičnina naravo posebnega premoženja, katerega pa sta, po pravilnih zaključkih sodišča prve stopnje, pravdni stranki solastnici - vsaka do 1/2 - sporazum o odpovedi neuvedenem dedovanju.

Izrek

Pritožba zoper sklep se z a v r ž e .

Pritožba zoper sodbo se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki nosita sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika s katerim je uveljavljal ugotovitev, da je do celote lastnik nepremičnine parc.

št., vpisane k vl. št. 1, da mu je toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri toženki lastni 1/2 spredaj opisane nepremičnine, vknjižil kot lastnik te nepremičnine do celote, sicer bo takšno listino nadomestila predmetna sodba in da mu je toženka dolžna povrniti vse pravdne stroške. Odločilo je še, da je tožnik dolžan povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 290.400,00 SIT, v 15 dneh pod izvršbo.

S sklepom je vzelo na znanje umik predloga za izdajo začasne odredbe in sklenilo, da se postopek v zvezi z začasno odredbo ustavi.

Proti taki sodbi se je tožnik po svojih pooblaščencih pravočasno pritožil. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in o oceni izvedenih dokazov, zato je ni mogoče preizkusiti. Zmotno ugotovitev dejanskega stanja prvemu sodišču očita zato, ker da je napačno interpretiralo tožnikovo izpovedbo o dogovoru, ki ga je sklenil z materjo in sestro, še pred sklenitvijo zakonske zveze s toženko in sicer, da se ga dedno odpravi na ta način, da se mu postavi stanovanjska hiša, sestra pa bo dobila domačijo in gostilno. Tako ne more biti nobenega dvoma, da je tožnik hišo oziroma sredstva, ki so bila vložena v hišo ter parcelo pridobil na račun dediščine. Toženka ni bila dedinja po njegovi materi, zato je nesmiselno, da bi jo njegova mati obdarila, zagotovo pa takega namena ni imela njegova sestra. Sporna nepremičnina dejansko predstavlja skupno premoženje, ki sta ga pridobila s toženko v času trajanja njune zakonske zveze. Zato lahko dokazuje njegov večji prispevek k skupnemu premoženju. Ker pa je pridobil sredstva za hišo na račun dediščine, je tedaj izključni lastnik sporne hiše. Predlaga razveljavitev napadene sodbe in sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Toženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in za potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba zoper sodbo ni utemeljena, proti sklepu pa je nedovoljena.

K odločitvi o pritožbi proti sklepu S sklepom je, kakor je že spredaj navedeno, sodišče prve stopnje odločilo o umiku predloga za izdajo začasne odredbe.

V predmetni pravdi je predlog za izdajo začasne odredbe vložila tožena stranka. O dovoljenosti takega predloga sodišče prve stopnje ni odločilo, vročilo pa ga je tožeči stranki, da nanj odgovori. Na naroku za glavno obravnavo dne 12.12.2003 je tožena stranka svoj predlog za izdajo začasne odredbe umaknila, tožeča stranka pa je podala izjavo, da z umikom soglaša. Ne glede na to, da tožeča stranka pritožbe proti sklepu z ničemer ni obrazložila je ugotoviti, da dejansko zanjo niti ni imela pravnega interesa, saj je z umikom soglašala, odločitev pa je tudi sprejeta v njeno korist. Zato je bilo o pritožbi zoper sklep odločiti tako, kakor izhaja iz izreka te odločbe pod I (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom člena 343 ZPP).

K odločitvi o pritožbi proti sodbi S pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki meri na tisto iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, po oceni pritožbenega sodišča, ni podana. Izpodbijana sodba ima zadostne in skladne razloge, ki niso v nasprotju z zapisniki o izpovedbah strank in prič ter z listinami spisa. V kolikor je prvostopenjsko sodišče izvedene dokaze drugače ocenilo od pritožnikovih pričakovanj, pa to ne predstavlja izpostavljene kršitve določb pravdnega postopka, ampak pravico prvega sodišča do proste ocene dokazov, ki pa je podvržena povsem drugi pritožbeni presoji. Prav tako pritožbeni pregled zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP, ni pokazal kakšne druge uradoma upoštevne kršitve določb pravdnega postopka.

Sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj je vsa, za razsojo pomembna dejstva in okoliščine dovolj natančno ugotovilo in je na taki podlagi sprejelo pravilne dejanske in pravne zaključke, ki jih pritožbeno sodišče, da ni ponavljanja, v celoti povzema.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta bili pravdni stranki zakonca, ki sta s prodajno pogodbo, sklenjeno dne 11.12.1987, med njima kot kupcema kot prodajalcema, ter z vknjižbo v zemljiško knjigo (tedaj pravice uporabe za vsakega do 1/2), pridobila lastninsko pravico na parc. št. vl. št., vsak do 1/2. Med pravdnima strankama tudi ni spora o tem, da je kupnino v celoti plačala tožnikova mati. Prav tako obe pravdni stranki priznavata, da je na navedeni zemljiški parceli tožnikova mati zanju zgradila s svojimi sredstvi hišo, v katero sta se vselili brez kakšnih večjih lastnih vlaganj. Tako dejansko podlago pa si različno razlagata. Tožnik trdi, da predstavlja sporna nepremičnina njegovo izključno premoženje, ker ga je dobil kot odmeno za odpoved dediščini po materi, toženka pa je navajala, da ji je sedaj že pokojna tašča, s plačilom kupnine in izgradnjo hiše, ki jo je sama financirala, polovico obravnavane nepremičnine podarila.

Glede na pritožbena izvajanja je najprej povedati, da predstavlja skupno premoženje zakoncev tisto premoženje, ki ga v času trajanja zakonske zveze pridobita z delom (drugi odstavek člena 51 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Ker ni spora o tem, da obravnavane nepremičnine pravdni stranki nista pridobili z delom v času trajanja njune zakonske zveze, je pritrditi pritožbi, da ima obravnavana nepremičnina naravo posebnega premoženja, katerega pa sta, po pravilnih zaključkih sodišča prve stopnje, pravdni stranki solastnici - vsaka do 1/2. Pritožba namreč neuspešno graja prvostopenjski zaključek, da je pokojna tožnikova mati toženki 1/2 obravnavane nepremičnine podarila. Dejstvo je, da je toženki uspelo dokazati, da se je na željo pokojne tožnikove matere takoj po sklenitvi prodajne pogodbe z dne 11.12.1987 vknjižila v zemljiško kjnigo kot solastnica do 1/2 obravnavane nepremičnine, za katero je tožnikova mati v celoti poravnala kupnino. S taščo sta se vedno dobro razumeli in slednja nikoli od tožnice ni zahtevala vrnitve deleža na obravnavani nepremičnini.

Pritožba si zato zmotno razlaga, da je bila predmet izročilne in darilne pogodbe z dne 07.11.1994, ki so jo sklenili tožnikova mati, njegova sestra in on, ki očitno predstavlja realizacijo predhodnih dogovorov med njimi, tudi 1/2 obravnavane nepremičnine, ki je v toženkini (so)lasti. Ob sklenitvi navedene pogodbe tožnikova mati ni bila lastnica obravnavane nepremičnine, zato z njo, kakor pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, ni mogla razpolagati. Tako se določila IX. točke citirane pogodbe z dne 07.11.1994, ki imajo po svoji vsebini značaj sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju po drugem odstavku 137. člena Zakona o dedovanju - ZD, ne nanašajo na toženkino 1/2 obravnavane nepremičnine in tožnik neutemeljeno trdi, da predstavlja tudi ta 1/2 njegovo posebno premoženje, ker da je bil tudi s to nepremičnino dedno odpravljen. Iz povedanega tudi sledi, da je prvostopenjski zaključek o tem, da bi bila le tožnikova mati legitimirana k razvezi darilne pogodbe in zahtevati vrnitev podarjenega, pravilen.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka ima, ob dejstvu neuspešne pritožbe, podlago v določbah prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP ter ob dejstvu odgovora na pritožbo, ki na sprejeto odločitev ni imel vpliva, še na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP.