Jedro

Napaka v obliki pri ustno sklenjeni darilni pogodbi je zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti konvalidirala. Pravdni stranki sta se tudi vpisali v zemljiški knjigi. Aktivno legitimirana za razvezo darilne pogodbe ali za preklic darila bi bila le tožnikova mati kot darovalka. S toženkino nepremičnino kasneje tudi ne bi mogla več veljavno razpolagati, saj je z izročitvijo odsvojene nepremičnine v toženkino last in posest izgubila pravico z njo dejansko in pravno razpolagati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik do celote lastnik nepremičnine (stanovanjske hiše z zemljiščem) in da mu mora zato toženka izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri njej lastni polovici sporne nepremičnine vknjižil tožnik kot lastnik do celote. Presodilo je, da je tožnikova mati leta 1987 kupnino za parcelo podarila obema pravdnima strankama, vsakemu do 1/2, in da jima je enako podarila tudi hišo na tej parceli, ki jo je v celoti zgradila le ona.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Trdi, da je procesna kršitev podana, ker sodba nima „ustreznih razlogov“, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti, glede na izvedene dokaze pa je odločitev tudi protispisna. Sodba nima razlogov o podlagi pogodbe, saj je pri neodplačni pogodbi odločilen namen oziroma motiv darila. Takega motiva toženka sploh ni zatrjevala. Tožnik povzema posamezne dele toženkine izpovedi in zatrjuje, da nikjer ni povedala, da naj bi ji bila hiša podarjena. Protispisnost po mnenju tožnika izhaja iz neskladnosti z listinami, torej s skupno pogodbo z 11. 12. 1987 ter izročilno in darilno pogodbo s 7. 11. 1994. Pri uveljavljanju revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava tožnik ponovno poudarja, da toženka ni dokazala podlage oziroma motiva darila, kar je odločilno tako po pravnih pravilih ODZ kot SPZ, zatrjuje pa še, da ti predpisi ne poznajo darilne pogodbe v realizirani obliki. Zahteva se obličnost. Po trditvah revidenta naj bi toženka izjavila, da do poziva svojega odvetnika k predložitvi darilne pogodbe ni bila seznanjena z okoliščino, da naj bi nepremičnino pridobila z darilno pogodbo. V nadaljevanju tožnik vztraja pri tezi, da gre za skupno premoženje z njegovim večjim deležem oziroma za njegovo izključno lastnino. Mati ga je želela dedno odpraviti, kar izhaja tudi iz pogodbe s 7. 11. 1994, kjer ni govora samo o polovici hiše. Sodišče ne more šteti pridobitve lastninske pravice toženke drugače, kot je izrecno zapisano v prodajni pogodbi. Mati ni podarila nepremičnine toženki, ker ni bila lastnica, dala je le sredstva in material. Pravdni stranki nista pridobili lastninske pravice z darilno pogodbo, pač pa s prodajno pogodbo, v kateri sta tudi zapisali, da sta na prodajani parceli s svojim sredstvi in za svoj račun zgradili stanovanjsko hišo do IV. gradbene faze.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Odločilno dejansko podlago v tej zadevi tvorijo dejstva, ki so bila med pravdnima strankama ugotovljena kot nesporna dejstva, ter dejstva, ki so bila ugotovljena na podlagi ocene izvedenih dokazov: - pravdni stranki sta bili zakonca, ki sta se vknjižila kot solastnika vsak do ½ nepremičnine, pridobljene s skupno pogodbo z 11. 12. 1987, vendar je bilo med njima nesporno, da je ves denar za kupnino dala tožnikova mati in da je tožnikova mati tudi v celoti zgradila hišo na tej parceli, pravdni stranki pa sta se vanjo le vselili; - zemljiškoknjižni vpis solastninske pravice obeh pravdnih strank je bil izveden na izrecno zahtevo tožnikove matere; - tožnik, njegova mati in njegova sestra so 7. 11. 1994 sklenili izročilno in darilno pogodbo, v kateri se je tožnik v točki 9 odpovedal neuvedenemu dedovanju po materi, ker je s prevzemom s to pogodbo podarjenih nepremičnin in že sprejeto sporno hišo dedno popolnoma odpravljen.

7. Prav na 9. točki izročilne in darilne pogodbe je tožnik v tožbi utemeljeval svoj zahtevek o izključnem lastništvu celotne nepremičnine, torej tudi toženkinega solastninskega deleža, med postopkom pa je trditveno podlago razširil še na zakonske določbe o pridobivanju skupnega premoženja zakoncev ter trdil, da gre za njegov pretežni prispevek oziroma samo za njegov prispevek.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi z omejenim obsegom in razlogi izpodbijanja v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom proti prvostopenjski sodbi. Tako je v tretjem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določeno, da z revizijo ni mogoče uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V revizijski fazi postopka so stranke in revizijsko sodišče vezani na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za odločitev prvostopenjskega sodišča in ki so prestale tudi pritožbeni preizkus. Prav v tej nedovoljeni smeri gredo tiste tožnikove trditve, ki sicer v preobleki procesnih kršitev uveljavljajo, da ni ugotovljen motiv darilne pogodbe, da toženka sploh ni pojasnila namena daritve, da naj celo ne bi vedela, da je šlo za darilo itd.. Poleg tega tožnik skuša z iztrganjem posameznih delov iz celote toženkine izpovedi prikazati drugačno vsebino te izpovedi. Kljub temu revizijsko sodišče pojasnjuje, da je toženka že v odgovoru na tožbo pojasnila razloge za darilo tožnikove matere, da je o njih tudi obširno izpovedala v svoji izpovedi in da jih je sodišče na kratko povzelo v razloge svoje odločitve, le tožnik jih noče razumeti. Njegovo sklicevanje na „protispisnost“ razlogov o darilni pogodbi s kupno pogodbo ter izročilno in darilno pogodbo ni utemeljeno. Sodišče lahko ugotavlja tudi okoliščine, ki niso potrjene v listinskih dokazih ali ki jim celo nasprotujejo, kadar ima tako podlago v trditvah in predlogih pravdnih strank. Ugotovitev o sklenjeni darilni pogodbi temelji na že omenjenih nespornih dejstvih in dokazni oceni toženkine izpovedi, ki je tožnik zaradi že omenjene prepovedi ne more izpodbijati.

9. Tožnik s trditvami o neobstoju podlage in motiva za darilo uveljavlja tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (v smeri ničnosti take pogodbe), pri čemer se zmotno sklicuje na Stvarnopravni zakonik (SPZ) in pravna pravila Občnega državljanskega zakonika (ODZ). Pravna podlaga za obravnavanje tega ugovora je v 52. in 53. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), vendar ugovor ni utemeljen, ker je motiv darilne pogodbe ugotovljen in ker tudi ni nedopusten.

10. Revizijsko sodišče pritrjuje materialnopravni presoji obeh sodišč, da je tožnikova mati tako denar za nakup parcele kot zgrajeno hišo prepustila pravdnima strankama z ustno sklenjeno darilno pogodbo, ki pa je bila tudi v celoti realizirana. Mati jima je podarjeno nepremičnino izročila v posest, pravdni stranki sta se v hišo vselili ter na njeno željo in na podlagi formalno sklenjene kupne pogodbe tudi vpisali v zemljiško knjigo. Formalno zato, ker med udeleženci ni bilo spora, da gre za materino nepremičnino. Res je, da bi morala biti darilna pogodba o nepremičnini sklenjena v pisni obliki, vendar taka napaka v obličnosti konvalidira z realizacijo sklenjenega pravnega posla. Tožnik se sklicuje, da niti SPZ niti ODZ realizacije pravnega posla ne urejata, pri tem pa prezre, da napake v obliki pravnega posla in njihova konvalidacija vsebinsko ne sodijo v SPZ, pač pa glede na čas sklenitve darilne pogodbe v ZOR. Že pred njegovo uveljavitvijo je sodna praksa sprejela stališče, ki se je nato odrazilo v 73. členu ZOR o veljavnosti pravnega posla, ki mu sicer manjka zahtevana oblika, ki pa je bil v celoti ali v pretežnem delu izpolnjen. Prav za tako situacijo gre tudi v obravnavani zadevi.

11. Revizijsko sodišče pritrjuje tudi nadaljnji materialnopravni presoji obeh sodišč, da bi razvezo sklenjene darilne pogodbe ali preklic darila lahko zahtevala le tožnikova mati. Ugotovljeno je, da tega ni zahtevala ne pred in tudi ne po sklenitvi izročilne in darilne pogodbe s 7. 11. 1994. Tudi če bi tožnik pravilno razlagal 9. točko te pogodbe, da se v dedni odpravek všteva tudi toženkin solastninski delež na sporni nepremičnini, taka razlaga ne bi utemeljevala njegovega tožbenega zahtevka. Toženka pri tej pogodbi ni sodelovala, tožnikova mati pa s toženkino nepremičnino ne bi mogla veljavno razpolagati, saj je z izročitvijo odsvojene nepremičnine v toženkino last in posest izgubila pravico z njo nadalje dejansko in pravno razpolagati. Tožnik, ki je bil po isti darilni pogodbi obdarjenec glede tudi solastniškega deleža do ½ , je za to razpolaganje vedel. O pomenu realizirane darilne pogodbe in naknadnem razpolaganju s podarjeno nepremičnino je revizijsko sodišče že večkrat zavzelo enako stališče (primerjaj II Ips 573/92, II Ips 491/96, II Ips 513/98 in druge).

12. Tožnikovo utemeljevanje tožbenega zahtevka na drugi pravni podlagi je pritožbeno sodišče zavrnilo s pravilnimi razlogi, da je skupno premoženje le tisto, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, med pravdnima strankama pa je nesporno, da v pridobivanje nepremičnine nista vložila ničesar, ampak sta se vanjo samo vselila (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Tožnikova razlaga vsebine kupne pogodbe z 11. 12.1987, ki jo prvič ponuja šele v reviziji, je neupoštevna tudi iz razloga, ker je trditev o skupni gradnji obeh zakoncev v nasprotju z med pravdnima strankama nespornim dejstvom, da ni bilo tako.

13. Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena ZPP neutemeljeno tožnikovo revizijo zavrnilo in z njo tudi njegove priglašene revizijske stroške.