Jedro

Po določbi 7. odst. 20. čl. ZVPSBNO in po določbi 4. odst. 367. čl. ZPP-D revizije ni mogoče dopustiti.

Izrek

Pritožbo se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom revizijo tožeče stranke zavrglo z obrazložitvijo, da revizija v obravnavani zadevi ni dovoljena.

Tožnik je s pravočasno pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje in navajal, da je izpodbijana odločitev zmotna in nezakonita zaradi storjenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da se v izogib ponavljanju sklicuje na vse navedbe, ki jih je navedel že v pritožbi (verjetno v pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe) in reviziji, da nobeno sodišče v R. S. ni v celoti odločilo o tožbenem zahtevku tožnika, kot ta izhaja iz tožbe z dne 10. 12. 2007. V tožbi je vrednost spora opredeljena na 104.000,00 EUR, takšna vrednost spora je povzeta tudi v uvodih doslej izdanih odločb. Tožnik pa ni imel vpliva in možnosti izpodbijati odločitev Višjega sodišča v Celju, da je za odločitev v zadevi pristojno Okrajno sodišče v Celju na podlagi Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO) in vrednost spora. Odločitev glede zavrženja tožbe in zavrženja revizije je nezakonita, še zmeraj ostaja odprta rešitev o primarnem zahtevku za odškodnino v višini 104.000,00 EUR, specificirano na 54.000,00 EUR zaradi poslabšanja zdravja in 50.000,00 EUR materialne škode zaradi nezmožnosti pridobivanja dohodka. Zoper takšno neodločitev je tožnik vložil revizijo in revizija je v takšnem primeru dovoljena. O primarnem zahtevku doslej še ni odločalo nobeno sodišče oziroma se o zahtevku nad 5.000,00 EUR sploh ni izreklo, o takšnem pravosodnem spregledu bo moralo odločiti Vrhovno sodišče Republike Slovenije, sicer bo prišlo do kršenja takšnih ustavnih pravic, da bo moralo odločiti še Ustavno sodišče Republike Slovenije, v končni posledici pa Evropsko sodišče za človekove pravice. Tožnik je v pritožbi predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se revizija dopusti in zadevo odstopi Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, podrejeno pa je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.

Pritožba ni utemeljena.

Tožniku je bilo že v sklepu drugostopnega sodišča, opr. št. Cp 199/2009 z dne 27. 5. 2009 (v spisu na list. št. ...), s katerim je le-to potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe, pojasnjeno, da je tožnik v tožbi navajal isto dejansko podlago za v tožbi postavljen priredni in podredni tožbeni zahtevek, to je, da je zatrjevano tožnikovo težko zdravstveno stanje posledica nerazumljivo dolgega kazenskega postopka, ki je tekel zoper njega in da tožnik v tožbi in tudi v pritožbi (zoper sklep o zavrženju tožbe) ni navedel drugih dejstev o škodnem ravnanju toženke, ki bi tvorila ustrezno dejansko podlago civilnemu deliktu po materialnem pravu (Obligacijskem zakoniku oziroma Zakon o obligacijskih razmerjih).

Drugostopno sodišče pri obravnavanju sedanje pritožbe dodaja še, da ustrezne trditvene podlage za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo denarne odškodnine po splošnih pravilih odškodninskega prava tožnik ni navedel niti v reviziji niti v sedaj obravnavani pritožbi.

Sodišče prve stopnje je tako v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo ključno dejstvo, da je tožnikov celotni tožbeni zahtevek temeljil na določbah ZVPSBNO, nato pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo in določbe pravdnega postopka.

Določba VI. odst. 20. čl. ZVPSBNO določa, da se v sporu na podlagi citiranega zakona ne glede na vrsto ali višino zahtevka uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o sporu majhne vrednosti. Določba VII. odst. 20. čl. ZVPSBNO izrecno določa, da je v sporih za povrnitev škode po tem zakonu revizija izključena in prav tako določba IV. odst. 367. čl. ZPP določa, da če zakon določa, da revizije ni, sodišče revizije ne more dopustiti.

Neutemeljena pa je pritožbena navedba, da še vedno ostaja odprta odločitev o primarnem tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine 104.000,00 EUR, saj je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. P46/2008 z dne 2. 12. 2008, ki je postal pravnomočen v zvezi s sklepom drugostopnega sodišča opr. št. Cp 199/2009 z dne 27. 5. 2009, tožbo zavrglo iz razlogov neizpolnjevanja zakonskih pogojev za vložitev tožbe. To pomeni, da tožba ni vsebovala zakonskih pogojev, da bi jo sodišče vsebinsko obravnavalo in odločalo o utemeljenosti postavljenih zahtevkov.

Ker je torej v obravnavanem sporu, katerega podlaga je v določbah ZVPSBNO, revizija izrecno izključena, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožba pa ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP).

Tožnikove vloge, ki so bile poslane sodišču druge stopnje 25. 9. 2009 in 18. 10. 2009 ter sodišču prve stopnje 19. 10. 2009, so vse prepozne, ker so bile poslane po izteku pritožbenega roka (zadnji dan pritožbenega roka je bil 17. 8. 2009), zato jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

Tožnik v pritožbi ni zaznamoval stroškov pritožbenega postopka, zato pritožbeno sodišče o teh ni odločilo.