Jedro

Stroški izvedencev pri ugotavljanju nepremoženjske škode niso odvisni od uspeha v pravdi in se ne priznajo stranki glede na doseženi uspeh.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v odločitvi o stroških (točka 4 izreka) sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Toženec je dolžan povrniti tožniku 150.221,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.11.1999 dalje do plačila, v 15 dneh, da ne bo potrebna izvršba". Toženec je dolžan povrniti tožniku 20.801,00 SIT pritožbenih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.3.2000 dalje do plačila v 15 dneh, da ne bo potrebna izvršba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v sodbi, s katero je odločilo o glavni stvari, odločilo, da vsaka stranka sama trpi stroške postopka. Tako odločitev o stroških izpodbija tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter v stroškovnem delu odločitev ustrezno spremeni; podrejeno pa, da v izpodbijanem delu odločitev o stroških razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi tožnik navaja, da sodišče ni upoštevalo, da je moral dvakrat plačati izvedenca, enkrat 90.000,00 SIT in drugič 78.975,00 SIT. Postavitve več izvedencev so bile potrebne zaradi stalnih ugovorov toženca. Sodišče bi moralo odločiti vsaj o tem, da je toženec dolžan tožniku povrniti del pravdnih stroškov, ki jih je moral založiti in presegajo procentualni delež uspeha toženca v tej pravdi. Pritožba je utemeljena. Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov (drugi odstavek člena 154 ZPP). V konkretnem primeru tožnik od toženca zahteva plačilo nepremoženjske škode. Pravilo je, da se višino nepremoženjske škode ugotavlja z ustreznimi izvedenci medicinske stroke. Stroški izvedenca so zaradi tega potrebni in niso odvisni od uspeha v pravdi, niti uspeh v pravdi ne vpliva na višino stroškov izvedenca. Čim pa je temu tako, stroški izvedenca ne morejo deliti usode ostalih stroškov, saj so potrebni v vsakem primeru ter je zaradi tega, ker je bila tožniku prisojena odškodnina, ne glede na njeno višino, tožniku priznati stroške izvedencev, ki jih je nosil. Ker iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik plačal stroške izvedencev v tem postopku v znesku 150.221,00 SIT, mu je bilo te stroške priznati in jih naložiti v plačilo tožencu. V tem obsegu je bilo pritožbi tožnika ugoditi in spremeniti odločitev o pravdnih stroških (člen 365 točka 3 ZPP). Ker je tožnik uspel s pritožbo, mu mora toženec povrniti tudi stroške pritožbenega postopka. Ti stroški so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo in ob upoštevanju 19 % DDV. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 166 v zvezi s členom 154/2 ZPP.