Jedro

ZVEtL v 19. členu revizijo sicer res izrecno izključuje zgolj v postopkih za vzpostavitev etažne lastnine, vendar je ključno, da dovoljenosti revizije (tudi) v postopkih za določitev pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča ne določa.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo: - da je pripadajoče zemljišče k stavbi X., ID znak ..., nepremičnina ID znak ... (I. točka izreka); - da je nepremičnina ID znak ... splošni skupni del v lasti vsakokratnih lastnikov v izreku natančno opredeljenih delov stavbe (II. točka izreka); - da je nepremičnina ID znak ... skupno pripadajoče zemljišče oziroma splošni skupni del v korist stavb ID znak ... (naslov stavbe X.) in ... (naslov stavbe Y.) (III. točka izreka); - da je nepremičnina ID znak ... skupna lastnina vsakokratnih etažnih lastnikov stavb ID znak ... in ... (IV. točka izreka); - da se po pravnomočnosti sklepa odreja zemljiški knjigi vpise iz I. do IV. točke izreka, v vrstnem redu zaznambe tukajšnjega postopka, vpisane pod opr. št. Dn 97471/2014 in Dn 66802/2015, in izbris teh zaznamb (V. točka izreka); - da se predlog za določitev nepremičnin ID znak ..., ..., ... in ... za pripadajoče zemljišče k stavbi ID znak... (naslov stavbe X.) zavrne (VI. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbe M. V. in I. A. (zoper III. IV. in VI. točko izreka), prve in druge udeleženke ter tretjega udeleženca (zoper VI. točko izreka) in v III. IV. in VI. točki izreka potrdilo izpodbijani sklep.

3. Zoper ta sklep so prva in druga udeleženka ter tretji udeleženec vložili predlog za dopustitev revizije (primerjaj 367.b člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Pojasnjujejo, da tega vlagajo iz previdnosti, da se jim ne bi očitalo neizčrpanje pravnih sredstev (primerjaj 51. člen Zakona o ustavnem sodišču ? ZUstS). Glede na besedilo 19. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) opozarjajo, da se izpodbijana odločitev ne nanaša na postopek za vzpostavitev etažne lastnine, temveč na vprašanje določitve funkcionalnega zemljišča. 4. Predlog ni dovoljen.

5. Pravnomočni sklep je bil izdan v nepravdnem postopku (primerjaj drugi odstavek 26. člena ZVEtL), v katerem po 34. členu ZNP revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. ZVEtL v 19. členu revizijo sicer res izrecno izključuje zgolj v postopkih za vzpostavitev etažne lastnine, vendar je ključno, da dovoljenosti revizije (tudi) v postopkih za določitev pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča ne določa. To pomeni, da je (tudi) Vrhovno sodišče ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena istega zakona, drugim odstavkom 26. člena ZVEtL in 37. členom ZNP).1

6. Nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena istega zakona, drugim odstavkom 26. člena ZVEtL in 37. členom ZNP).

1 Primerjaj zlasti sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 86/2014 z dne 3. 7. 2014; primerjaj tudi sklepe istega sodišča II DoR 131/2015 z dne 14. 5. 2015, II DoR 444/2014 z dne 5. 3. 2015, II Ips 172/2014 z dne 4. 9. 2014 in druge.