Jedro

Ker ima tožnik manj kot 15 let pokojninske dobe (ima jo le devet let, tri mesece in pet dni), ne izpolnjuje pogojev, da bi na podlagi ugotovljene I. kategorije invalidnosti pridobil pravico do invalidske pokojnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca z dne 25. 8. 2015 in 24. 4. 2015, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 1. 4. 2015 in se mu od tega dne prizna pravica do invalidske pokojnine. To je toženec dolžan v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe odmeriti in določiti višino ter njeno izplačevanje. Sklenilo je še, da stroški tožnika bremenijo proračun. Odločitev je sprejelo na podlagi ugotovitve, da tožnik ni dopolnil zahtevane pokojninske dobe in zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje, zato je zavrnilo pritožbo tožnika.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi kršitve Ustave RS. Navaja, da sta sodišči napačno uporabili materialno pravo, ko sta sprejeli stališče, da pokojninska doba tožnika znaša le devet let, tri mesece in šest dni, zaradi česar mu je bila neutemeljeno zavrnjena pravica do invalidske pokojnine. Zaradi take odločitve bo kot invalid I. kategorije invalidnosti do konca življenja brez pokojnine. S tem mu je odvzeta možnost življenja brez pomanjkanja. Preživljati se mora z 265,22 EUR na mesec, kar pa ne zadostuje za pokritje osnovnih življenjskih stroškov. Skrbi ga za prihodnost, denar pa si mora izposojati pri sorodnikih in znancih. Prepričan je, da je bilo kršeno načelo socialne države, ki se uresničuje s pravico do socialne varnosti, določene v 50. členu Ustave RS.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizija uvodoma pavšalno uveljavlja obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih v nadaljevanju ne konkretizira oziroma obrazloži. Zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva samo formalno zatrjevanje bistvenih kršitev določb postopka, ki ni obrazloženo, ne zadošča za revizijski preizkus.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Iz dejanskega stanja izhaja, da je toženec z odločbo organa prve stopnje z dne 24. 4. 2015 tožnika razvrstil v I. kategorijo invalidnosti in odločil, da nima pravice do invalidske pokojnine. Tožnik je na dan ugotovljene I. kategorije invalidnosti, to je 1. 4. 2015, dopolnil 65 let starosti. Do tega dne je dopolnil štiri leta, šest mesecev in pet dni slovenske zavarovalne dobe in štiri leta in devet mesecev nemške zavarovalne dobe. Skupna zavarovalna doba tožnika znaša devet let, tri mesece in pet dni, kar ne zadošča za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Pritožbeni organ je pritožbo tožnika zavrnil z odločbo z dne 25. 8. 2015. 9. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami) v prvi alineji prvega odstavka 41. člena določa, da zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je pri njem podana invalidnost I. kategorije. Če je invalidnost posledica poškodbe izven dela ali bolezni na podlagi 42. člena ZPIZ-2 to pravico pridobi pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega dvajsetega leta starosti do nastanka invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta.

10. Tožnik je na dan nastanka I. kategorije invalidnosti 1. 4. 2015 dopolnil več kot 65 let starosti. Od dopolnjenih 20 let starosti do 1. 4. 2015 delovna leta znašajo 45 let, tretjina tega obdobja pa 15 let. Ker ima tožnik manj kot 15 let pokojninske dobe, ima jo le devet let, tri mesece in pet dni, ne izpolnjuje pogojev, da bi na podlagi ugotovljene I. kategorije invalidnosti pridobil pravico do invalidske pokojnine.

11. Revizija uveljavlja kršitev določb Ustave RS oziroma njenega 50. člena. Ta določa, da imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, da država ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skrbi za njegovo delovanje. Ustava ne določa vsebine pravic do socialne varnosti, temveč določa, da se te pravice, vključno s pravico do pokojnine, uresničujejo pod pogoji, določenimi z zakonom. ZPIZ-2 določa pogoje za pridobitev pravice do pokojnine. Za priznanje pravice do invalidske pokojnine je pogoj ugotovljena invalidnost in dopolnjena zavarovalna oziroma pokojninska doba. Ker tožnik z delom v okviru statusov, ki jih ZPIZ-2 določa kot podlago za obvezno zavarovanje, ni dopolnil dovolj zavarovalne dobe (t. i. gostote) za priznanje pravice do invalidske pokojnine, določene v 42. členu ZPIZ-2, mu ta kljub invalidnosti I. kategorije ni bila priznana. Tožnik v reviziji sicer samo navaja, da se ne strinja z ugotovljeno zavarovalno dobo, vendar to pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, ki ni dovoljen revizijski razlog.

12. Tožnik izpostavlja svoje slabo socialno stanje. Navedeno za odločitev v tej zadevi ni odločilno. Pravica do pokojnine je pravica iz zavarovanja, kar pomeni, da je njena pridobitev odvisna od dopolnjene pokojninske dobe, pridobljene na podlagi obračunanih in/ali plačanih prispevkov. Na njeno pridobitev, višino in izplačevanje socialno stanje ne vpliva.

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.