Jedro

Tožnika sta tožbi priložila izvedensko mnenje pridobljeno pred konkretno pravdo, ki ga je sodišče pravilno upoštevalo kot del trditvene podlage. Specifikacija vlaganj predstavlja dodatno pojasnilo v okviru že podanih nejasnih navedb, kakršne mora sodišče v okviru materialno procesnega vodstva odpraviti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan tožnikoma nerazdelno plačati 20.710,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 5. 2004 dalje, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Tožencu je naložilo tudi plačilo stroškov pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo. Izpodbijano sodbo je spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo v plačilo 19.400,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 5. 2004 dalje, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

3. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Spodnja premisa odločitve o obstoju toženčeve neutemeljene obogatitve je bila oblikovana na temelju procesnega gradiva tožnikov, ki zaradi prekluzije ne bi smelo biti upoštevano. Opozarja na nedopustno materialno procesno vodstvo. Tožnika niti v tožbi, niti v pripravljalnih vlogah nista zatrjevala odločilnih dejstev v zvezi z obstojem in višino vlaganj. Toženec je zaradi pasivnosti tožnikov tudi sam ostajal pasiven. Sodišče druge stopnje je v prvem razveljavitvenem sklepu I Cp 2527/2009 glede zastaranja zavzelo drugačno stališče, sodišču prve stopnje pa naložilo naj dodatno razišče dejanska vprašanja v smeri opravljenih vlaganj. Tožnika sta spet ostala pasivna do tedaj, ko jima je sodišče v ponovljenem sojenju na naroku določilo 15 dnevni rok za specifikacijo vlaganj. V sodbo (tokrat obsodilno) je ponovno poseglo sodišče druge stopnje (sklep I Cp 721/2011). Neaktivnima tožnikoma je ponovno ponudilo možnost in sodišču naložilo naj z dodatnim zaslišanjem tožnikov zapolni vrzeli v trditveni podlagi. Toženčev predlog za zaslišanje priče D. J. je zavrnilo in toženca z odvzemom procesnega orožja postavilo v neugoden položaj. Sklep sodišča druge stopnje ne vsebuje razlogov glede pritožbenih očitkov, kar predstavlja kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Nedopustno materialno procesno vodstvo sodišča prve stopnje (285. člen ZPP), neupoštevanje prekluzije v ponovljenem postopku (drugi odstavek 362. člena ZPP), nadomestitev manjkajoče trditvene podlage z izpovedbama tožnikov (7. člen ZPP v zvezi z 212. in 213. členom ZPP), predstavljajo kršitve procesnih pravil, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede naslednjih pravnih vprašanj: - ali je sodišče s tem, ko je na prvem naroku za glavno obravnavo po razveljavitvi prvostopenjske sodbe (na naroku z dne 15. 6. 2010) samoiniciativno naložilo tožnikoma, da v roku 15 dni določno opredelita oziroma specificirata vlaganja v sporno nepremičnino, namesto, da bi eventualno specifikacijo vlaganj štelo kot prepozno, kršilo določila pravdnega postopka iz 285. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 362. člena ZPP, in s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP; - ali je pritožbeno sodišče s tem, ko se v sklepu I Cp 721/2011 z dne 6. 4. 2011 ni opredelilo do pritožbenih očitkov o prepozni konkretizaciji trditvene podlage glede vlaganj tožnikov, storilo kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tedaj veljavnega ZPP, - ali je pritožbeno sodišče v taistem sklepu z instrukcijo na koncu drugega odstavka na 9. strani sklepa, sodišče prve stopnje pa z njenim sledenjem v ponovljenem postopku, in sicer s tem, ko je nove izpovedbe tožnikov upoštevalo kot del njune dotlej neobstoječe trditvene podlage, storilo bistveno kršitev določb 7. člena ZPP v zvezi z 212. in 213. členom ZPP, s tem pa tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, - ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je v sklepu I Cp 721/2011 z dne 6. 4. 2011 potrdilo zavrnitev toženčevega dokaznega predloga z zaslišanjem priče D. J., četudi je toženec to zaslišanje predlagal v odziv na nanj z nedopustnim razjasnjevalnim postopanjem sodišča prevaljeno procesno dokazno breme glede dokazovanja nasprotja s (prepoznimi in še vedno nezadostno konkretiziranimi) trditvami o vlaganjih tožnikov, storilo bistveno kršitev določb 5. člena ZPP v zvezi z 9. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, - ali je pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi s tem, ko se ni opredelilo do vseh zgoraj opredeljenih kršitev, četudi jih je toženec v točki 4.1 – 4.8. pritožbe z dne 15. 10. 2012 uveljavljal v okviru pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, storilo bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, - ali je izpodbijana sodba, v kateri pritožbeno sodišče soglaša z zaključki, sprejetimi na podlagi zgoraj opredeljenih kršitev, tudi sama obremenjena s taistimi kršitvami, in je zato njena izdaja nezakonita in nepravilna.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, saj zatrjevane procesne kršitve niso izkazane. Tožnika sta tožbi priložila izvedensko mnenje pridobljeno pred konkretno pravdo, ki ga je sodišče pravilno upoštevalo kot del trditvene podlage. Specifikacija vlaganj predstavlja dodatno pojasnilo v okviru že podanih nejasnih navedb, kakršne mora sodišče v okviru materialno procesnega vodstva odpraviti ter v ponovljenem sojenju slediti napotkom sodišča druge stopnje (prvi odstavek 362. člena ZPP). Tudi glede procesnih kršitev 8. ter 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP predlagatelj kršitev ne izkaže z zadostno verjetnostjo.

6. Ker torej pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).