Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do sklenitve omenjenega aneksa prišlo po tem, ko je tožena stranka že pridobila zastavno pravico v izvršilnem postopku in zato tožeča stranka v času izdaje sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku niti ni mogla imeti pričakovane pravice. Iz tega razloga tudi nikakor ni mogoče slediti pritožbenemu očitku, da sklenitev aneksa v smeri poprave zemljiškoknjižnega dovolila nima vpliva na izkazanost pričakovane lastninske pravice tožeče stranke tudi glede solastninskega deleža 1127/10000-in pri omenjenem nepremičnem premoženju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II in III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na nedopustno zavarovanje z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti pri nepremičnini s parc. št. 1 in 2 k.o. N., in sicer za razliko nad priznanim obsegom zavarovanja 263/10000-in do zahtevanega v deležu 139/1000-in. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora tožeča stranka v petnajstih dneh povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 2.079,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje.

2. Zoper zavrnilni del sodne odločbe in proti izreku o pravdnih stroških se je pritožila tožeča stranka po svoji pooblaščenki, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer je predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da je tožeča stranka z družbo V. d.d. 29.5.2013 sklenila še aneks h kupoprodajni pogodbi z dne 3.11.2010, s katerim sta pogodbeni stranki popravili napako pri zapisu solastniškega deleža tako, da sta v pogodbo vnesli na novo izračunan solastniški delež (namesto deleža 263/10000-in delež 139/1000-in). Tožeča stranka zato zatrjuje, da je bila kupoprodajna pogodba z dne 3.11.2010 veljavno sklenjena in je vsebovala veljaven zavezovalni ter razpolagalni posel za celoten solastniški delež na nepremičninah, ki jih je prodajalec prodal kupcu. Stranki pogodbe sta ves čas imeli voljo in namen skleniti tak pravni posel in prav zato je zemljiškoknjižno dovolilo imelo vse predpisane sestavine. Stranki pogodbe sta imeli ves čas voljo in namen skleniti kupoprodajno pogodbo, katere predmet so vsi poslovni prostori prodajalca v poslovnem objektu na naslovu Kidričeva 19. Zato sta te poslovne prostore natančno navedli v kupoprodajni pogodbi. Aneks h kupoprodajni pogodbi sta pogodbeni stranki sklenili le zato, da sta z njim odpravili napako pri zapisu solastninskega deleža. Kljub takšnim listinskim dokazom pa je sodišče prve stopnje napačno štelo, da tožeča stranka v času izdaje sklepa o zavarovanju ni razpolagala z ustreznim pravnim zavezovalnim in razpolagalnim poslom, s katerim bi izkazovala pričakovano pravico. Popravek zemljiškoknjižnega dovolila dejansko ni temeljil na prometu z nepremičnino. Tu bi sodišče moralo upoštevati tudi odločbo Ustavnega sodišča Up-128/03 z dne 27.1.2005, v kateri je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, če jo je pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku, kot to velja za toženo stranko.

3. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavni zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katero opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Iz spisovnih podatkov (zlasti pravnomočnega sklepa izvršilnega sodišča o zavrnitvi ugovora tretjega - priloga A8) jasno izhaja, da tretji (tožeča stranka) v izvršilnem postopku sploh ni izkazal za verjetno, da ima na predmetu izvršbe (solastninskem deležu do 1127/10000-in pri nepremičninah parc. št. 1 in 2 k.o. N.) pravico, ki preprečuje izvršbo, spričo česar je izvršilno sodišče v tem delu ugovor tretjega zavrnilo že na podlagi uporabe določbe prvega odstavka 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Iz tega razloga bi moralo pravdno sodišče v konkretni pravdi tožbo v tem delu celo zavreči kot nedovoljeno, saj je bil tretji s strani izvršilnega sodišča napoten na pravdo na ugotovitev, da ni dopustno zavarovanje z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti le glede solastninskega deleža do 263/10000-in pri nepremičninah s parc. št. 1 in 2 k.o. N. 5. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je tretji šele po izdaji tega sklepa (7.4.2013) sklenil s prodajalcem V. d.d. - v likvidaciji (dolžnikom v izvršilnem postopku) aneks h kupoprodajni pogodbi (aneks z dne 29.5.2013), iz katerega izhaja, da pogodbeni stranki usklajujeta zemljiškoknjižno stanje z dejanskim, in sicer popravljata zapis prodanega solastninskega deleža na omenjenih nepremičninah tako, da znaša idealen solastninski delež prodajalca 139/1000-in oz. 1127/10000-in več, kot je znašal po kupoprodajni pogodbi z dne 3.11.2010 (po tej pogodbi je bil prodani idealni solastninski delež 263/10000-in). V tej zvezi pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da je do sklenitve omenjenega aneksa prišlo po tem, ko je tožena stranka že pridobila zastavno pravico v izvršilnem postopku in zato tožeča stranka v času izdaje sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku niti ni mogla imeti pričakovane pravice. Dotlej je torej tožeča stranka razpolagala z zavezovalnim in razpolagalnim poslom samo za solastninski delež 263/10000-in pri navedenem nepremičnem premoženju, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Iz tega razloga tudi nikakor ni mogoče slediti pritožbenemu očitku, da sklenitev aneksa v smeri poprave zemljiškoknjižnega dovolila nima vpliva na izkazanost pričakovane lastninske pravice tožeče stranke tudi glede solastninskega deleža 1127/10000-in pri omenjenem nepremičnem premoženju.

6. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožeča stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.