Jedro

Ko delovno razmerje preneha, mora delavec, ki zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja za določeno obdobje, uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR, torej v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo z zahtevkom na ugotovitev, da je med tožnikom in toženko obstajalo delovno razmerje v času od 30. 3. 2010 do 31. 5. 2010; da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati in izplačati vse še neizplačane in že zapadle plače v mesečnem bruto znesku ... EUR, kakor tudi pripadajoče dodatke za obdobje od 30. 3. 2010 do 31. 5. 2010, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto plače z dodatki od zapadlosti posameznega zneska mesečne neto plače z dodatki, do vsakega 18. dne v mesecu za plače za pretekli mesec dalje do plačila, ter od posameznih zapadlih mesečnih plač obračunati in plačati vse predpisane davke in prispevke od dneva prenehanja pogodbe o zaposlitvi dalje; da je tožena stranka dolžna tožnika prijaviti v socialna zavarovanja pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in plačati pripadajoče davke in prispevke ter tožniku delovno dobo za čas od 30. 3. 2010 do 31. 5. 2010 vpisati v delovno knjižico (I. točka izreka). Odločilo je, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Zoper naveden sklep sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi. V pritožbi navaja, da je vložil tožbo na ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki ter na izplačilo plač, sodišče pa je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo, z obrazložitvijo, da je bil tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja vložen po preteku 30 dnevnega roka in da tožnik ni zatrjeval, da je zahteval odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja pri toženi stranki. Tožnik ni prekludiran z zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje, ko je obrazložilo, da bi moral tožnik v skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZDR vložiti tožbo na ugotovitev nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice. Omenjena norma se po mnenju tožnika ne more uporabiti pri dejanskim stanjem v konkretnem primeru, saj tožnik s svojim zahtevkom ni zahteval ugotovitve nezakonite odpovedi delovnega razmerja niti ugotovitve nezakonitosti drugega načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Vložil je tožbo na ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Po mnenju tožnika je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo po njegovi volji, ko se je zaposlil drugje. Tožnik je zatrjeval, da je podpisal pogodbo o zaposlitvi, vendar ga tožena stranka ni prijavila v obvezna zavarovanja in mu ni izplačevala plače. Glede na dejstvo, da mu toženka ni več zagotavljala dela, (brez posebne odpovedi delovnega razmerja), je sklenil pogodbo o zaposlitvi drugje. Ne gre torej za situacijo, ki jo predvideva tretji odstavek 204. člena ZDR. Glede na to, da je tožnik poleg ugotovitvenega zahtevka postavil dajatveni zahtevek, in sicer je zahteval od tožene stranke tudi izplačilo plač in prispevkov ter prijavo v obvezna zavarovanja, gre tudi za denarne terjatve iz delovnega razmerja, zato sodišče v tem delu tožbe ne bi smelo zavreči. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da potrdi odločitev sodišča prve stopnje in pritožbo tožeče stranke zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa na podlagi prvega odstavka 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje prejelo pravilno materialno pravno odločitev.

Tožnik je s predmetno tožbo, vloženo dne 24. 5. 2012, zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 30. 3. 2010 do 31. 5. 2010 in izplačilo plač po ... EUR mesečno za meseca april in maj 2010 ter prijavo v socialna zavarovanja. Na poziv sodišča (skladno s tretjim odstavkom 318. člena ZPP) je pojasnil, da je dne 8. 5. 2010 zvedel, da pogodba po zaposlitvi z toženo stranko ni bila sklenjena, dne 28. 7. 2010, ko je bil izdelan izpis obveznih zdravstvenih zavarovanj, pa je bil seznanjen z dejstvom, da ga tožena stranka tudi ni prijavila v zavarovanja. Ker je tožbo z zahtevkom, da se ugotovi obstoj delovnega razmerja od 30. 3. 2010 do 31. 5. 2010, vložil dne 24. 5. 2012, je sodišče prve stopnje tožbo kot prepozno pravilno zavrglo.

Dokler (delovno) razmerje še traja, bi delavec lahko, na podlagi tretjega odstavka 15. člena in po postopku, predpisanem v prvem in drugem odstavku 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji) zahteval od delodajalca sklenitev in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je dne 8. 5. 2010 izvedel, da pogodba o zaposlitvi, ki naj bi jo sklenil s toženko za določen čas treh mesecev (od 30. 3. 2010 do 30. 6. 2010), s strani toženke ni bila podpisana. O tem je obvestil Inšpektorat RS za delo in prejel obvestilo le-tega z dne 6. 5. 2010. Torej dokler je delovno razmerje še trajalo (od 30. 3. 2010 do 31. 5. 2010) bi lahko sodno varstvo uveljavljal po prvem in drugem odstavku 204. člena ZPP.

Ko pa (delovno) razmerje že preneha, bi tožnik moral uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR. Torej v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev. Za dejstvo, da ga tožena stranka ni prijavila v zavarovanja, je izvedel dne 28. 7. 2010, torej v času, ko je bil že zaposlen pri drugem delodajalcu (od 1. 6. 2010 dalje). S tem dnem (28. 7. 2010) so mu bile kršene njegove zatrjevane pravice iz delovnega razmerja, zato je tožba, vložena dne 24. 5. 2012, vložena prepozno in je odločitev sodišča o zavrženju tožbe zato pravilna. Taka je ves čas tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS.(1) Ker je glede na navedeno odločitev o zavrženju tožbe pravilna in zakonita, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (če pogodba o zaposlitvi preneha veljati oziroma ni ugotovljen obstoj delovnega razmerja (za čas od 30. 3. 2010 do 31. 5. 2010) tudi ni podlage za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja, kar zmotno uveljavlja pritožba.

Ker je glede na navedeno odločitev o zavrženju tožbe pravilna in zakonita, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

1. Glej na primer odločbe VIII Ips 123/2007, VIII Ips 339/2006, VIII Ips 373/2006, VIII Ips 315/2007, VIII Ips 233/2008 in VIII Ips 58/2009.