Jedro

Tožba za ugotovitev (pravočasnosti) prijave ločitvene pravice v stečajnem postopku ni dovoljena, saj ne gre za ugotavljanje obstoja pravice ali pravnega razmerja (prvi odstavek 181. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Takšne tožbe pa tudi ne določa ZFPPIPP (drugi odstavek 181. člena ZPP).

Določba drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP je jasna. V skladu z njeno 2. in 3. točko mora prijava ločitvene pravice vsebovati določen zahtevek za njeno priznanje, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ter opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje ločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih.

Z novelo ZFPPIPP-F uzakonjena drugačna ureditev na pravilnost odločitve sodišč nižjih stopenj ne more vplivati. Ne le, da se za konkretni stečajni postopek novela ne uporablja, temveč do rešitve, ki jo uzakonja, tudi ni moč priti s teleološko razlago 298. člena ZFPPIPP. Novela je namreč vzpostavila pravno fikcijo, da ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah (vknjiženi lastninski pravici na nepremičnini v korist stečajnega dolžnika ter vknjiženi hipoteki ali maksimalni hipoteki) velja, da sta v stečajnem postopku prijavljeni ta hipoteka ali maksimalna hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. V razmerju do 298. člena ZFPPIPP torej 298.a člen ZFPPIPP vzpostavlja izjemo od pravila o dolžnosti prijave ločitvene pravice, saj za prijavljeno šteje terjatev in ločitveno pravico, čeprav ju upnik dejansko ni prijavil. Gre za zakonsko fikcijo, ki je ni mogoče vzpostaviti z razlago zakona, ki fikcije še ni določal.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za ugotovitev, da je tožnica kot upnica v stečajnem postopku zoper toženko pravočasno prijavila tudi ločitveno pravico na parceli s parcelno številko 906/3, katastrske občine 959 - Š., ID 3595191, ter da se je toženka dolžna opredeliti do te prijave, sicer se bo ločitvena pravica štela za priznano (I. točka izreka sodbe). Tožnici je naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženke (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je dopolnitev tožničine pritožbe s sklepom zavrglo (I. točka izreka odločbe), medtem ko je njeno pritožbo s sodbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (II. točka izreka odločbe). Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka (III. točka izreka odločbe).

3. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, tako da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi; toženki pa naj se naloži tudi povrnitev celotnih pravdnih stroškov tožnice. Revizijskih stroškov ne priglaša. 4. Toženka na revizijo ni odgovorila.

Dejanski okvir spora in razlogovanje sodišč nižjih stopenj

5. Tožnica (upnica) je imela svoje terjatve zoper toženko (stečajno dolžnico) med drugim zavarovane z zastavno pravico na nepremičninah s parc. št. 906, 907 in 908, ki so se kasneje preštevilčile v 906/1, 906/2 in 906/3 (vse k. o. ...). V stečajnem postopku je izrecno prijavila le ločitveni pravici na parcelah s parc. št. 906/1 in 906/2. Stečajna upraviteljica se do ločitvene pravice na parceli s parc. št. 906/3 ni opredelila. Ugovori tožnice zoper osnovni, dopolnjeni in končni seznam preizkušenih terjatev ter njena pritožba zoper sklep o preizkusu so bili v stečajnem postopku pravnomočno zavrnjeni.

6. Tožnica je v sporu trdila, da je izpad izrecne navedbe parcelne številke 906/3 pripisati njeni očitni pomoti. Ker pa je določno podala opis premoženja, na katerem je imela zastavno pravico, naj bi bila njena prijava ločitvene pravice tudi na tej parcelni številki pravočasna.

7. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor toženke, da gre za res iudicata, saj naj bi bile v stečajnem postopku terjatve in ločitvene pravice zgolj predmet preizkusa, ne pa sojenja. Tožnici je priznalo pravni interes za ugotovitveni zahtevek, čeprav je zahtevala ugotovitev dejstva (o pravočasnosti prijave ločitvene pravice). Sam zahtevek pa je kot neutemeljen zavrnilo, ker tožnica zahtevka za priznanje ločitvene pravice na parceli s parc. št. 906/3 (k. o. ...) ni pravočasno uveljavljala v stečajnem postopku (v skladu z 298. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP), česar v pravdi ne more sanirati. Njena ločitvena pravica naj bi zato prenehala. Zato se stečajni upravitelj o njej ne more izrekati.

8. Sodišče druge stopnje je pritrdilo prvostopenjskemu sodišču (kljub siceršnjemu mnenju, da bi bilo tožbo pravzaprav treba zavreči zaradi neizpolnjenih procesnih predpostavk, zaradi prepovedi res iudicata in pomanjkanja pravnega interesa).

O utemeljenosti revizije

9. Revidentka (tožnica) uvodoma graja stališče sodišča druge stopnje, da niso podane procesne predpostavke za obravnavanje tožbe, ki jo je nato sodišče kljub temu vsebinsko obravnavalo. V zvezi s pravočasnostjo prijave sporne ločitvene pravice pa navaja, da je njena prijava terjatev predstavljala popolno in vsebinsko zaokroženo celoto ter da je neupoštevanje njene vsebine in prilog nerazumno in formalistično. Opis premoženja, na katerem ima zastavno pravico, naj bi namreč podala določno. Sicer pa naj bi take situacije zakonodajalec saniral z novelo ZFPPIPP-F: novi 298.a člen ZFPPIPP za primer na dolžnikovi nepremičnini vknjižene hipoteke določa, da velja, da sta v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni ta hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. Čeprav se novela v zadevnem stečajnem postopku še ne uporablja, pa je po mnenju revidentke enak cilj treba doseči z namensko razlago 298. člena ZFPPIPP v prej veljavni različici zakona.

10. V zvezi z vprašanjem podanosti procesnih predpostavk revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da procesne predpostavke za obravnavo tožbe niso podane. Tožba za ugotovitev (pravočasnosti) prijave ločitvene pravice v stečajnem postopku namreč ni dovoljena, saj ne gre za ugotavljanje obstoja pravice ali pravnega razmerja (prvi odstavek 181. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Takšne tožbe pa tudi ne določa ZFPPIPP (drugi odstavek 181. člena ZPP). Poleg tega je bilo o spornem vprašanju že odločeno znotraj stečajnega postopka. Sicer pa revidentka s tem uveljavlja postopkovno kršitev, ki je bila njej sami dejansko v korist, saj je imela za posledico vsebinsko obravnavo njene tožbe, medtem ko bi pomanjkanje procesnih predpostavk moralo rezultirati v njenem zavrženju. Zato je moralo tudi revizijsko sodišče spoštovati prepoved reformatio in peius (359. člen ZPP v povezavi s 383. členom ZPP) in meritorno odločiti o zadevi.

11. Glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava pa je treba ugotoviti, da je določba drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP jasna. V skladu z njeno 2. in 3. točko mora prijava ločitvene pravice vsebovati določen zahtevek za njeno priznanje, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ter opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje ločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih.

12. Revizijsko sodišče je vezano na dejansko ugotovitev, da je tožnica v prijavi ločitvene pravice v stečajnem postopku izrecno navedla (le) zahtevo, da se ji prizna ločitvena pravica na (iz parcel s parc. št. 906, 907 in 908, vse k. o. ..., nastalih) parcelah s parc. št. 906/1 in 906/2.(1) Zakonske zahteve po določno postavljenem zahtevku za prijavo ločitvene pravice na parceli s parc. št. 906/3 torej ni izpolnila, saj ni izrecno navedla, da naj se ji prizna tudi ločitvena pravica na parceli s parc. št. 906/3. Ne zadostuje namreč zgolj opis premoženja, temveč je potreben tudi izrecni zahtevek za priznanje ločitvene pravice na tem premoženju. Volje tožnice (upnice) stečajni upravitelj oziroma sodišče brez določno postavljenega zahtevka ne moreta domnevati.

13. Z novelo ZFPPIPP-F uzakonjena drugačna ureditev na pravilnost odločitve sodišč nižjih stopenj ne more vplivati. Ne le, da se za konkretni stečajni postopek novela ne uporablja,(2) temveč do rešitve, ki jo uzakonja, tudi ni moč priti s teleološko razlago 298. člena ZFPPIPP. Novela je namreč vzpostavila pravno fikcijo, da ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah (vknjiženi lastninski pravici na nepremičnini v korist stečajnega dolžnika ter vknjiženi hipoteki ali maksimalni hipoteki) velja, da sta v stečajnem postopku prijavljeni ta hipoteka ali maksimalna hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. V razmerju do 298. člena ZFPPIPP torej 298.a člen ZFPPIPP vzpostavlja izjemo od pravila o dolžnosti prijave ločitvene pravice, saj za prijavljeno šteje terjatev in ločitveno pravico, čeprav ju upnik dejansko ni prijavil. Gre za zakonsko fikcijo, ki je ni mogoče vzpostaviti z razlago zakona, ki fikcije še ni določal. Odločitev o reviziji

14. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena (prvi odstavek 371. člena ZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Glej 8. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.

Op. št. (2): Uporablja se le za stečajne postopke, ki so se začeli po njeni uveljavitvi, to je po 7. 12. 2013.