Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Ker je na izpostavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahteva povrnitev stroškov postopka v višini sodnih taks na prvi in revizijski stopnji.

2. Tožena stranka ni podala vsebinskega odgovora na revizijo, opozarja le, da je revizija nedovoljena.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentke) zoper odločbo Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljevanju Javni sklad), št. 11010-493/2011-3 z dne 29. 4. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 11007-482/2011-3 z dne 4. 8. 2011. S prvostopenjsko odločbo je bila zaradi neizpolnjevanja razpisnega pogoja (da kandidat za študijski obisk s strani gostujoče ustanove ne bo prejel plačila) zavrnjena revidentkina vloga (na Javni razpis štipendij za študijske obiske slovenskih dijakov in študentov v tujini v letu 2010 in 2011, v nadaljevanju Javni razpis) za dodelitev štipendije za študijski obisk za namen praktičnega usposabljanja na gostujoči ustanovi v tujini - Veleposlaništvu RS v Franciji. Tožena stranka je revidentkino pritožbo z zgoraj citirano odločbo kot neutemeljeno zavrnila.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

8. Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

9. Revidentka zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih, in sicer: „ali sme upravni organ pri določitvi vsebine javnih razpisov samovoljno in mimo pravnih podlag določati pogoje za pridobitev pravice do štipendije in drugih spodbud za izobraževanje in ali se sme sodišče pri svojem odločanju omejiti le na besedilo javnega razpisa, ne da bi upravičenost tožbe presojalo v okviru veljavnih pravnih podlag (Zakona o javnih skladih - v nadaljevanju ZJS-1 in Splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada - v nadaljevanju Splošni pogoji)“.

10. Javni razpis je v tem primeru med drugim določal, da mora kandidat, ki odhaja na študijski obisk za namen praktičnega usposabljanja, izpolnjevati še pogoj, da za ta obisk s strani ustanove gostiteljice ne bo prejel plačila. Pri tem ni sporno, da je revidentka s strani Veleposlaništva RS v Franciji prejela nagrado v višini 106 EUR mesečno in nadomestilo za prehrano (nekaj čez 3 EUR na dan).

11. Prvo izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem Splošnih pogojev, sprejetih na podlagi ZJS-1. ZJS-1 v prvem odstavku 24. člena določa, da mora javni sklad sprejeti svoje splošne pogoje poslovanja, v drugem odstavku istega člena pa, da morajo ti določati najmanj merila za določitev upravičencev, pogoje za pridobitev spodbud oziroma pomoči, obseg spodbud oziroma pomoči, ki jih lahko prejme posamezen upravičenec, medsebojne pravice in obveznosti javnega sklada in upravičenca ter postopke za izbor upravičencev in podeljevanje spodbud oziroma pomoči. Ustanovitelj javnega sklada daje soglasje k splošnim pogojem poslovanja (druga alineja 13. člena ZJS-1). Na podlagi ZJS-1 sprejeti Splošni pogoji pa v prvi alineji drugega odstavka 45. člena določajo, da lahko upravičenci pridobijo štipendijo, če hkrati ne prejemajo katere od štipendij za študijske obiske iz drugih virov v RS ali iz tujine, oziroma smejo tako štipendijo prejemati le, če je tako določeno z javnim razpisom sklada.

12. Upravičenci torej praviloma ne smejo prejemati druge štipendije (namen štipendije kot dopolnilnega prejemka izhaja iz Zakona o štipendiranju), razen če pristojni organ v posameznem javnem razpisu to posebej določi. Javni razpis v obravnavani zadevi take izjeme ni predvidel, s tem pa ni v ničemer odstopil od citirane pravne podlage Splošnih pogojev.

13. Ob takšnem stanju stvari pa tudi izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidentka lahko izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije. Ne glede na to pa Vrhovno sodišče pripominja, da javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa (enako stališče je sprejelo v sodbi I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013).

14. Pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izpolnjen. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 15. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).