Jedro

Kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je prenehala po 1. 1. 2007, zato se uporabljajo določbe ZVPSBNO, ki pa izključujejo revizijo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 16. členu Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Tožnikov postopek pred Sodiščem združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani in pred Delovnim sodiščem v Kopru je trajal od 4. 1. 1989 do 22. 1. 2008. Vendar pa tožnik v času po uveljavitvi ZVPSBNO, to je po 1. 1. 2007, ni vložil niti nadzorstvene pritožbe niti rokovnega predloga, kar je procesna predpostavka za priznanje pravičnega zadoščenja v primeru kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem meni, da je treba dopustiti revizijo o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Navaja, da je vprašanje, ali je v skladu z zakonom in poštenostjo stranki očitati, da se ni poslužila ukrepov, ki jih predpisuje ZVPSBNO, če je stranka že prej ustno in pisno urgirala. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali se določbe ZVPBSNO uporabljajo samo za primere sojenja brez nepotrebnega odlašanja šele od uveljavitve tega zakona dalje, ali pa se uporabljajo tudi za primere, v katerih so pogoji izpolnjeni že pred uveljavitvijo tega zakona.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V obravnavanem primeru je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala s koncem sodnega postopka pred Delovnim sodiščem v Kopru dne 22. 1. 2008. Kršitev je torej prenehala po 1. 1. 2007, potem ko se je začel uporabljati ZVPSBNO, zato sta se tudi v tem postopku sodišči druge in prve stopnje pravilno oprli na določbe tega zakona. Po sedmem odstavku 20. člena ZVPSBNO je revizija v sporih za povrnitev škode po ZVPSBNO izključena. To pomeni, da v odškodninskem sporu po ZVPSBNO ni ne dovoljene in ne dopuščene revizije. V takem primeru revizije ni mogoče dopustiti, zato je Vrhovno sodišče tožnikov nedovoljeni predlog za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 377. členom ZPP zavrglo.