Jedro

Posledica preklica darila je darovalčev kondikcijski zahtevek. Obdarjenec mora darilo vrniti, vendar le, če je okoriščen. To pomeni, da mora vrniti predmet darila, če pa to ni mogoče, nadomestiti njegovo vrednost, torej plačati tisto, za kar je bil z darilom obogaten. Predmeta darila ni mogoče vrniti, če je bil bistveno spremenjen, ali če je pomembno povečana njegova vrednost.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi darilna pogodba, sklenjena 16.12.1975 v Novi Gorici med tožnikom kot darovalcem in tožencema kot obdarjencema v delu, ki se nanaša na pritlične prostore stanovanjske hiše stoječe na parceli št. 2668/1 k.o. ... in ki obsegajo bivalno kuhinjo, dve sobi, hodnik, kopalnico in WC ter verando in na eni polovici zemljišča te parcele, ter da morata (zato) toženca tožniku izročiti listino, na podlagi katere se bo pri vl. št. 1217 k.o. ... vknjižila lastninska pravica na tožnika do 1/2. Tožnika je zavezalo, da mora tožencema povrniti 426.724 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Soglaša s stališčem, da ima huda nehvaležnost za posledico preklic, ne pa razveljavitve darilne pogodbe. Ker je iz podarjenega nastala nova stvar, bi tožnik lahko zahteval samo vrnitev tistega, kar je podaril. Zoper to sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sprejema stališče sodišč prve in druge stopnje, da gre v konkretnem primeru za preklic darila zaradi hude nehvaležnosti obdarjencev. Sodišči sta tudi ugotovili, da so vsaj glede prvega toženca podani pogoji za preklic. Preklic darila predstavlja konstitutivno ravnanje, ki ima za posledico zahtevek za vrnitev darila. Zato bi bilo treba z izvedencem ugotoviti, kaj je na novo zgrajeni stanovanjski hiši predstavljalo daritev. Obseg darila, torej, kaj je tožnik tožencema podaril, pa jasno izhaja iz darilne pogodbe. Zato je brez pomena, da se je (že) sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanji investicij. Tožnik tožencema ne oporeka lastninske pravice na tistem delu hiše, na katerem sta zgradila samostojno družinsko stanovanje.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencema, ki nanjo nista odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Zaradi velike nehvaležnosti ima darovalec pravico preklicati darilo (pravno pravilo par. 948 Občnega državljanskega zakonika). To z vidika pravne usode darilne pogodbe pomeni, da velika nehvaležnost nima (povratnega) učinka na veljavnost darilne pogodbe - je tudi ne more imeti, saj gre za dogodek, ki je nastal po sklenitvi in izpolnitvi pogodbe (zato na samo veljavnost sklenitve in izpolnitve pogodbe ne more vplivati). Nehvaležnost je nova okoliščina, ki daje darovalcu odstopno upravičenje, se pravi upravičenje, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na obdarjenca, prekliče darilo in zahteva vrnitev darovane stvari (če je to še mogoče) ali plačilo njene vrednosti (za katero je obdarjenec obogaten). S prejemom izjave o preklicu je darilo preklicano, darovalcu pa (zato) hkrati nastane kondikcijski zahtevek. Velika nehvaležnost torej nima za posledico zahtevka za razveljavitev pogodbe (oblikovalnega zahtevka), pač pa (če je darovalec obdarjencu izjavil preklic darila) zahtevek za vrnitev darovane stvari ali plačilo njene vrednosti (dajatveni zahtevek). Zahtevek za razveljavitev darilne pogodbe (zaradi velike nehvaležnosti) zato ni utemeljen.

Posledica (v bistvu edini cilj in smisel) preklica darila je darovalčev kondikcijski zahtevek. Obdarjenec mora darilo vrniti, vendar le, če je okoriščen (210. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl.). To pomeni, da mora vrniti predmet darila, če pa to ni mogoče, nadomestiti njegovo vrednost, torej plačati tisto, za kar je bil z darilom obogaten. V konkretnem primeru predmet darila sicer obstaja, vendar ne več tak, kakršen je bil ob daritvi. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, in kar je za njim strnjeno ponovilo pritožbeno sodišče, je bila "po daritvi iz leta 1975 ... hiša nadzidana in prizidana", pri čemer sta "toženca ... zgradila stanovanje v nadstropju, Š. S., bivši mož prvotoženčeve sestre R. P. pa prizidek na severozahodnem delu stanovanjske hiše tako, da je nastala nova stvar." Z vrnitvijo tako spremenjenega predmeta darila bi darovalec prejel več, kot je podaril. Njegov zahtevek za zemljiškoknjižno vrnitev podarjenega solastninskega deleža, ki ni nič drugega kot zahtevek za vrnitev "stvari v naravi", ta pa je seveda spremenjena, zato ni utemeljen. Predmeta darila namreč ni mogoče vrniti, kadar je odtujen, uničen, bistveno spremenjen, ali če je pomembno povečana njegova vrednost. Ker je torej materialno pravo pravilno uporabljeno (čeprav sicer z napačno argumentacijo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, "ker tožeča stranka ni jasno opredelila, kaj zahteva nazaj" - zahtevek je namreč jasen in nedvoumen: tožnik je od tožencev zahteval zemljiškoknjižno vrnitev solastninske polovice na nepremičnini, ki je vpisana pod vl. št. 1217 k.o...), je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo.