Jedro

Upravičencu do brezplačne pravne pomoči (BPP) pripada položaj stranskega udeleženca v postopku odmere odvetniških stroškov v BPP. Stranska udeležba namreč pomeni, da se pravni subjekt udeležuje "tujega" upravnega postopka, tj. postopka, ki ni bil uveden na njegovo zahtevo ali zoper njega, pri čemer njegova varovana pravica ni identična pravici ali obveznosti, ki je predmet postopka, v katerem sodeluje kot stranski udeleženec. Upravičenec do BPP tako v postopku odmere varuje svoj pravni interes, tj. (morebitno) obveznost vračanja sredstev glede na dejanski znesek izplačila odvetniku, ta pa je odvisen od odločitve v upravnem postopku odmere odvetniških stroškov v BPP.

Pritožnica v tem pritožbenem postopku ne izpodbija stališča o tem, da ni bila stranska udeleženka upravnega postopka odmere odvetniških stroškov v BPP, temveč zatrjuje, da ji gre položaj stranke, kar pa je neutemeljen pritožbeni ugovor. Stranka postopka odmere odvetniških stroškov v BPP je odvetnik, ki je bil imenovan, da izvaja storitve BPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke, vloženo zoper sklep Predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 555/2021 z dne 18. 1. 2022, s katero je ta izvajalcu brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), tj. stranki z interesom tega upravnega spora, priznal nagrado, potrebne izdatke za izvajanje BPP in 22 % DDV v skupni višini 720,63 EUR ter zavrnil višji zahtevek (I. točka izreka), odločil, da se priznani odvetniški stroški izplačajo iz sredstev za BPP in se nakažejo na transakcijski račun izvajalca BPP (II. točka izreka) ter ugotovil, da je izvajalec BPP zavezanec za DDV (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe v zadevnem upravnem sporu. Pojasnilo je, da se upravnega postopka o odločanju o višini stroškov, ki se bodo izplačali izvajalcu BPP, zaradi opravljanja BPP v njeni zadevi, ni udeleževala kot stranska udeleženka, zaradi česar ne more biti stranka oziroma tožnica (prvi odstavek 17. člena ZUS-1) . V zvezi z navedenim je povzelo pravno ureditev o stranski udeležbi v upravnem postopku (prvi odstavek 42. člena, 43. člen, prvi odstavek 143. člena in drugi odstavek 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP) in zaključilo, da, v nasprotju z navedenimi določbami, stranske udeležbe tožnica ni priglasila, poleg tega vročanje izpodbijanega sklepa iz upravnega postopka tožnici še ne pomeni priznanja njene stranske udeležbe. Dodalo je, da mora za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku. Če je ta že končan, pa ima možnost obnove upravnega postopka in nadaljnja pravna sredstva. V primeru ne-priznanja stranske udeležbe v upravnem postopku lahko izpodbija tako odločitev o stranski udeležbi.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje, da gre v primeru odločitev, ki se nanašajo na BPP, vključno z odmero odvetniških stroškov, za enotni postopek, na kar nakazuje tudi ista opravilna številka zadeve. Ves čas je bila stranka upravnega postopka dodelitve BPP, nenazadnje se je ta postopek tudi začel na podlagi njene prošnje, zato je aktivno legitimirana za vložitev tožbe v upravnem sporu, odločitev sodišča prve stopnje pa je napačna. Pritožnica zatrjuje, da ima pravni interes, saj bo morala BPP vračati, v kakšni višini pa je odvisno od odločitve v obravnavanem primeru. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, ali pa samo spremeni sklep sodišča prve stopnje, tako da ugodi tožbenemu zahtevku. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka in stranka z interesom na pritožbo nista odgovorili.

**K I. točki izreka**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi sklepa z dne 5. 4. 2024 je po tretjem odstavku 14. člena ZUS-1 o pritožbi odločal senat treh sodnikov.

7. Odločanje pristojnega organa o prošnji za BPP predstavlja upravno odločanje.1 Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v drugem odstavku 34. člena določa, da če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, tj. ZUP. V skladu z navedenim in pritožbenimi navedbami se v tem pritožbenem postopku odpira vprašanje udeležbe pritožnice v upravnem postopku in posledično obstoja aktivne procesne legitimacije v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da pritožnica ni imela statusa stranke ali stranske udeleženke v upravnem postopku in zato ne more biti tožnica v zadevnem upravnem sporu (prvi odstavek 17. člena ZUS-1).

8. Pritožnica zatrjuje, da je bila stranka upravnega postopka odmere odvetniških stroškov v BPP, saj je bila stranka dodelitve BPP, ter da postopki, ki so zatrjevano relevantni za pritožnico po ZBPP, tvorijo enoten postopek. Iz pritožbe izhaja, da so zanjo po ZBPP relevantni: postopek dodelitve BPP, postopek odmere odvetniških stroškov v BPP in vračanje izplačanih sredstev s strani upravičenca (v tem pritožbenem postopku se Vrhovno sodišče ne opredeljuje do ostalih postopkov po ZBPP, ki niso predmet tega upravnega spora). Prav (morebitno) vračanje sredstev naj bi po pritožbenem naziranju izkazovalo pritožničin pravni interes za udeležbo v postopku odmere odvetniških stroškov v BPP. V zvezi z varstvom pritožničinega pravnega položaja že v postopku odmere odvetniških stroškov v BPP Vrhovno sodišče zaključuje, da pritožnica ni bila stranka navedenega postopka odmere, da pa bi ji lahko pripadal položaj stranske udeleženke, vendar ugovorov v smeri uveljavljanja položaja stranske udeleženke v pritožbi ni podala in je zato ta neutemeljena.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pritožnica ni stranka postopka odmere odvetniških stroškov v BPP. To je odvetnik, ki je bil imenovan, da izvaja storitve BPP. Na njegovo zahtevo, tj. oddajo napotnice toženki, je začel zadevni upravni postopek (prim. prvi odstavek 40. člena ZBPP). Pritožbeni ugovor o enotnosti postopkov je zato neutemeljen. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da položaja stranke pritožnica nima, saj postopek odmere ne teče niti na njeno zahtevo niti zoper njo, poleg tega se ne odloča o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Sodišče prve stopnje je zato o položaju pritožnice kot stranke pravilno odločilo.

10. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje presojalo, ali je imela pritožnica položaj stranske udeleženke v upravnem postopku odmere odvetniških stroškov v BPP in ugotovilo, da ga ni imela, čemur pritrjuje tudi Vrhovno sodišče. Pritožnica namreč v tožbi svoje ne-udeležbe v navedenem upravnem postopku sploh ni problematizirala, sodišče prve stopnje pa je tako v okviru predhodnega preizkusa po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 preverjalo (torej poleg tega, ali je bila stranka), ali je imela položaj stranske udeleženke. Pravilno je ugotovilo, da je toženka ni vabila k udeležbi (143. člen ZUP), da udeležbe ni priglasila niti pritožnica sama (142. člen ZUP), ter da mora najprej (pred vložitvijo tožbe, če želi biti tožnica) doseči položaj stranske udeleženke, pri čemer, glede na okoliščine obravnavanega primera, obstoji možnost obnove upravnega postopka (260. člen ZUP).

11. Vrhovno sodišče se strinja z navedenim stališčem in posledično z zavrženjem tožbe zaradi pritožničinega pomanjkanja aktivne procesne legitimacije, vendar ob tem opozarja, da, čeprav pritrjuje sodišču prve stopnje v obravnavanem primeru, bi v tovrstnih primerih upravičencu do BPP pripadal položaj stranskega udeleženca v postopku odmere odvetniških stroškov v BPP. Stranska udeležba namreč pomeni, da se pravni subjekt udeležuje "tujega" upravnega postopka, tj. postopka, ki ni bil uveden na njegovo zahtevo ali zoper njega, pri čemer njegova varovana pravica ni identična pravici ali obveznosti, ki je predmet postopka, v katerem sodeluje kot stranski udeleženec.2 Upravičenec do BPP tako v postopku odmere varuje svoj pravni interes, tj. (morebitno) obveznost vračanja sredstev glede na dejanski znesek izplačila odvetniku, ta pa je odvisen od odločitve v upravnem postopku odmere odvetniških stroškov v BPP (prim. šesti odstavek 40. člena ZBPP). Ne gre torej za iste pravice oziroma obveznosti, kot jih varuje odvetnik v upravnem postopku odmere, hkrati pa posledica odločitve odmere, tj. plačilo zneska odvetniku, lahko vpliva na bodoči pravni položaj upravičenca. Navedeno izhaja iz prvega odstavka 49. člena ZBPP, ki določa, da "Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, je dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči." V povezavi s pritožničino morebitno obveznostjo vračanja gre torej za dejanske zneske, na kar kaže dikcija "...dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če...", ki pa je posledica odločitve o stroških. Zaradi navedenega Vrhovno sodišče zaključuje, da obstoji obveznost toženke, da v ta postopek povabi upravičenca do BPP (143. člen ZUP). Toženka mora obvestiti upravičenca, da se je začel navedeni postopek; da ima možnost, da se o priloženem v zvezi z odmero odvetniških stroškov v BPP izjavi (z morebitnim dokaznim gradivom) ter; da ga opozori na posledice sprejete odločitve o stroških v skladu z ZBPP. V obravnavanem primeru do takega povabila ni prišlo, česar pa pritožnica pred sodiščem prve stopnje ni izpodbijala, na to pa sodišče prve stopnje ne pazi po uradni dolžnosti.3 V okviru predhodnega preizkusa in upoštevanja dikcije 17. člena ZUS-1, da je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, je zato odločilo pravilno.

12. Vrhovno sodišče dodaja, da pritožnica v tem pritožbenem postopku ne izpodbija stališča o tem, da ni bila stranska udeleženka upravnega postopka odmere odvetniških stroškov v BPP, temveč zatrjuje, da ji gre položaj stranke, kar pa je neutemeljen pritožbeni ugovor. Glede tega, ali je bila pravilno uporabljena 3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1, pa je, glede na vsebino tožbenih navedb in obseg pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), Vrhovno sodišče potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

13. Zaradi navedenega Vrhovno sodišče zaključuje, da je Upravno sodišče zaradi pomanjkanja aktivne procesne legitimacije pravilno zavrglo pritožničino tožbo, saj ni bila stranka zadevnega upravnega postopka, njeni ugovori o enotnosti postopka BPP pa so neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 17. člen ZUS-1 in posledično tudi 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 14. Glede na navedeno in ker niso podani niti razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z 82. členom istega zakona pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

**K II. točki izreka**

15. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Sklep VSRS I Upr 1/2023 z dne 11. 5. 2023. 2 Kmecl, A. v: Kerševan, E. In Kovač, P. (ur.), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 1. knjiga, Uradni list RS, Ljubljana 2022, str. 334. 3 Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 295/2016 z dne 7. 12. 2016 (8. in 9. točka obrazložitve).