Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče je v pravdi na zvišanje preživnine dolžno ugotoviti zneske preživnine, ki so bili plačani do zaključka glavne obravnave.
Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem ugoditvenem delu (točka 1 izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec od 1.3.1999 dalje dolžan plačevati povišano preživnino za svojo hčerko S. Š. in sicer v obdobju od 1.3.1999 do 31.3.1999 po 15.681,00 SIT mesečno, od 1.4.1999 do 29.2.2000 po 16.340,00 SIT mesečno, od 1.3.2000 dalje pa po 17.500,00 SIT mesečno in ne več po 11.673,60 SIT mesečno, kot je plačeval doslej na podlagi sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Trbovljah, z dne 1.7.1983, v zvezi s sklepi Vlade RS o povišanju preživnin glede na gibanje življenjskih stroškov in osebnih dohodkov in obvestilom Centra za socialno delo Trbovlje št. 56-347. Preživnino je dolžan plačevati na roke tožnice v znesku, določenim s to sodbo, do prvega povišanja preživnin, nato pa v zneskih, določenih z vsakokratnim sklepom Vlade RS o uskladitvi preživnin s povišanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov. Kar je zahtevala tožeča stranka več, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Zoper to sodbo se je v njenem ugoditvenem delu pritožil toženec. Iz njegove pritožbe je razvidno, da se pritožuje iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da se ne more strinjati, da bi plačeval višjo preživnino za nazaj, saj je preživnino redno plačeval. Njegov neto osebni dohodek se bistveno razlikuje od prejemka na tekočem računu, pri tem pa je potrebno upoštevati še stanovanjske stroške in kredite. Ima tudi izdatke za hrano, obleko in obutev. Če dnevno porabi 1.000,00 SIT za hrano, mu mesečno ostane približno 15.000,00 SIT. Pri tem je potrebno upoštevati tudi njegovo bolezen, zaradi katere potrebuje več higiene, boljšo prehrano in več obiskov pri zdravnikih. Pritožba je utemeljena. 5. odstavek 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) določa, da sme sodišče po predlogu prizadetega zvišati s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec dolžan plačevati preživnino za tožnico na podlagi sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Trbovljah, z dne 1.7.1983. Toženec je že v odgovoru na tožbo navedel, da s to pravnomočno sodbo določeno preživnino redno plačuje, to trditev pa ponavlja tudi v pritožbi. Zvišanje preživnine se lahko zahteva od vložitve tožbe naprej. Zato je sodišče za pravilno uporabo materialnega prava pri odločanju o višini preživnine dolžno ugotoviti dejanske zneske preživnine, ki so bili s strani toženca plačani do zaključka glavne obravnave, nato pa v izreku sodbe za čas od vložitve tožbe do zaključka glavne obravnave tožencu naložiti v plačilo le razliko med povišano preživnino in dejansko že plačanimi zneski, za vnaprej (od izdaje sodbe) pa povišano preživnino v celoti. Prav tako bi sodišče prve stopnje v izreku sodbe moralo določiti paricijski rok za plačilo do pravnomočnosti zapadlih zneskov preživnine. 1. odstavek 313. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) namreč določa, da kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, se določi tudi rok, v katerem se mora izpolniti. Moralo pa bi določiti tudi dan zapadlosti preživninskih zneskov, ki bodo zapadli po pravnomočnosti sodbe. Preživninska obveznost namreč dospeva v plačilo vnaprej. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na kar pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti, dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi toženca, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi določbe 355. člena ZPP v ugoditvenem delu (točka 1 izreka) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje na podlagi zaslišanja strank ugotovi, ali je v obdobju od 1.3.1999 pa do zaključka glavne obravnave toženec plačeval preživnino in v kakšnih zneskih, v zvezi z določitvijo zapadlosti bodočih preživninskih zneskov pa dan, ko toženec prejema svoj osebni dohodek. Nato naj o zadevi ponovno odloči.