Jedro

Ugovor pasivne legitimacije je eden najpomembnejših ugovorov materialnega prava. V primeru, če sodišče prve stopnje za odločitev o tem ugovoru ni navedlo tako jasnih razlogov, da bi bilo njihovo pravilnost mogoče izpodbijati s pritožbo, pritožbeno sodišče pa v tem delu ni odgovorilo na pritožbene navedbe, gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, saj gre v tem primeru lahko za kršitev ustavne pravice.

Izrek

Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali izpodbijana sodba sodišča druge stopnje o pritožbenem očitku, da je obrazložitev prvostopenjskega sodišča o ugovoru pasivne legitimacije za drugo toženko pomanjkljiva, vsebuje zadostne razloge, da je pravilnost odločitve o ugovoru mogoče preizkusiti.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tožbi navedel, da je na podlagi ustnega dogovora s prvim tožencem v obdobju, ko je bil prvi toženec v zaporu v tujini, poravnaval dolgove prvotoženčevega podjetja iz naslova davkov in nakazoval prvotoženčevi hčerki, drugi toženki, denar za preživljanje prvotoženčeve družine. Tožnik je navedel, da zahtevek zoper prvega toženca uveljavlja na podlagi posojilne pogodbe, zoper drugo toženko pa po pravilih o neupravičeni obogatitvi. Toženca sta trdila, da je tožnik s temi nakazili le poravnaval svoj dolg, ki ga je imel proti prvemu tožencu, ugovarjala pa sta tudi, da druga toženka ni pasivno legitimirana, ker se zaradi mladoletnosti ni mogla pogodbeno zavezati.

2. Sodišče prve stopnje je zaradi domneve umika ustavilo postopek po nasprotni tožbi prvega toženca, tožnikovemu zahtevku po tožbi zoper oba toženca pa je ugodilo do višine 17.597,55 EUR, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in je v izpodbijanem delu potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Toženca sta vložila predlog za dopustitev revizije. Opozarjata, da sta v postopku ugovarjala pasivni legitimaciji druge toženke, sodišče prve stopnje pa v sodbi v zvezi s tem ugovorom ni navedlo nobenih razlogov. Navajata, da sta na to opozorila v pritožbi, sodišče druge stopnje pa na to njuno pritožbeno navedbo ni odgovorilo. Poudarjata, da je sodba v tem delu neobrazložena, da tovrstno ravnanje pomeni poseg v ustavno pravico iz 25. člena Ustave Republike Slovenje, ki zagotavlja pravico do pravnega sredstva. Opozarjata, da je Ustavno sodišče RS že večkrat zapisalo, da je pravica do pritožbe lahko učinkovita le, če je odločba v bistvenih točkah obrazložena na tako konkreten način, da je mogoča presoja njene pravilnosti. Predlagatelja tudi navajata, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni raziskalo v zadostni meri in da je napačna ocena sodišč prve in druge stopnje,da je tožnik dokazal obstoj posojilne pogodbe s prvim tožencem. Menita, da odločitev sodišč odstopa od sodne prakse v zadevah VSL II Cp 4304/2007, VSL II Cp 6412/2005 in III Ips 103/2006. 4. Predlog je delno utemeljen.

5. Iz pravice do pritožbe (25. člen Ustave) izhaja obveznost sodišča, ki odloča o pritožbi, da pritožbo, če je dopustna, vsebinsko obravnava ter da se opredeli do tistih pritožbenih navedb, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, treba izpodbijano odločbo spremeniti oziroma razveljaviti. Da bi bilo razvidno, ali je pritožbeno sodišče upoštevalo navedene zahteve, mora biti njegova odločba obrazložena. Ugovor pasivne legitimacije je eden najpomembnejših ugovorov materialnega prava. V primeru, če sodišče prve stopnje za odločitev o tem ugovoru ni navedlo tako jasnih razlogov, da bi bilo njihovo pravilnost mogoče izpodbijati s pritožbo, pritožbeno sodišče pa v tem delu ni odgovorilo na pritožbene navedbe, gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, saj gre v tem primeru lahko za kršitev ustavne pravice. Revizijsko sodišče je zato v tem delu predlogu tožencev ugodilo.

6. V drugem delu predloga toženca skušata preko zatrjevanja, da sta sodišči nižjih stopenj odstopili od pravilne uporabe pravila o dokaznem bremenu, doseči preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. V tem delu predloga zato pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) niso podani.