Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Tožnika sta z izbrisno tožbo na podlagi 1. točke tretjega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) uveljavljala neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini z ID znakom 0000 0000/4 (nepremičnina v Črnomlju), vpisane v korist toženke, ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Njun zahtevek je temeljil na realiziranem odstopu od prodajne pogodbe, sklenitev katere jima je bila naložena s pravnomočno sodbo, in ki sta jo sama v celoti izpolnila.
2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je vknjižba lastninske pravice pri parceli 0000 0000/4, ki je bila na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu P 291/2017 z dne 4. 10. 2018 vpisana v korist toženke, neveljavna, ter da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, tako da se pri navedeni nepremičnini izbriše lastninska pravica v korist toženke in vpiše lastninska pravica v korist tožnikov, za vsakega do polovice (I. in II. točka izreka). Tožencema je naložilo, da v roku 15 dni izpraznita stanovanjsko stavbo in pomožni objekt na parceli 0000 0000/4 ter parcelo prosto oseb in stvari izročita tožnikoma (III. točka izreka). Odločilo je o pravdnih stroških.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Odločilo je o pravdnih stroških. Presodilo je, da sta tožnika v skladu s tretjim odstavkom 105. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) upravičeno odstopila od prodajne pogodbe. Tožnika (oziroma v njunem imenu nepremičninska agencija) sta toženca z dopisom z dne 9. 10. 2019 pozvala, naj v roku 8 dni realizirata plačilo zadnjega obroka kupnine, sicer bosta zaradi neizpolnitve pogodbe svoje pravice sodno uveljavljala. Ker se toženca na poziv nista odzvala, so nastopile pravne posledice neizpolnitve v dodatnem roku (tretji odstavek 105. člena OZ). Nepremičnina v Črnomlju je bila pridobljena odplačno v času trajanja zakonske zveze tožencev, zato obveznost plačila kupnine bremeni oba zakonca nerazdelno. Toženca v postopku pred sodiščem prve stopnje nista podala trditev v smeri, da je bil nakup nepremičnine v Črnomlju financiran s sredstvi toženkinega posebnega premoženja. Ker gre za dolg iz naslova skupnega premoženja zakoncev, ni odločilno, ali je bil toženec prevzemnik dolga v smislu 427. člena OZ ali pristopnik k dolgu v smislu 432. člena OZ. Če sta bila toženca v negotovosti glede obstoja pooblastilnega razmerja (glede upravičenosti zastopanja tožnikov po A. A.), bi morala od tožnikov zahtevati, da se izjavita o odobritvi poziva (drugi odstavek 73. člena OZ). Ker tega nista zahtevala, se neutemeljeno sklicujeta na neobstoj pooblastilnega razmerja in posledično na neveljavnost poziva z dne 9. 10. 2019. 4. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: (1) Ali gre pri zavezah, ki jih je prevzel toženec za pristop k dolgu ali za prevzem dolga in ali se lahko zakonca dogovorita pri pridobivanju premoženja, da bo samo eden izmed njiju pridobival določeno premoženje, ki se bo smatralo kot njegovo posebno premoženje, brez da bi sklenila med sabo sporazum o delitvi skupnega premoženja; (2) Ali je zakonec, ki ni pogodbena stranka pri nakupu nepremičnine in pri izvedbi tega posla nastopa kot prevzemnik dela dolga, pasivno legitimiran pri odstopu od pogodbe in pri vložitvi izbrisne tožbe; (3) Ali lahko nekdo pravno upoštevno v imenu upnika zahteva izpolnitev pogodbe brez njegovega pooblastila in pozove zavezanca na realizacijo plačila, pri čemer upnik niti naknadno pooblastila ne da in niti takšnega ravnanja naknadno ne odobri, pa kljub temu nato odstopi od pogodbe in vloži izbrisno tožbo?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).