Jedro

Sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze, tudi dokaz z zaslišanjem priče A. A., sodišče druge stopnje pa je menilo, da ta priča ni bila zaslišana o relevantnih dejstvih. Izvedba dodatnega zaslišanja te priče ne pomeni izjeme v smislu prvega odstavka 355. člena ZPP - da zaradi narave stvari in okoliščin primera sodišče druge stopnje ne bi moglo samo dopolniti postopka v navedeni smeri.

Glede ostalih izvedenih dokazov je sodišče druge stopnje še ugotovilo, da jih sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo. Tudi takšne ugotovitve niso razlog za vračanje zadeve v obravnavo sodišču prve stopnje, ampak nalagajo izvedbo pritožbene obravnave (drugi odstavek 347. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča druge stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep komisije za preizkus ocene delovne uspešnosti z dne 15. 3. 2019 in ji zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo toženke navedeno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Menilo je, da je sodišče prve stopnje zahtevku ugodilo na podlagi nebistvenih dejstev (glede tožničine pričeske, naftne afere, ilegalnih migrantov, dogovora o ocenjevanju), namesto da bi raziskalo dejstva, ki so bistvena za odločitev - kako je tožnica opravljala delo v ocenjevalnem obdobju glede na kriterije iz Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba, Ur. l. RS, št. 51/08 in nasl.). Zato je zaključilo, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ob sklicevanju na 355. člen ZPP je ocenilo, da gre za take pomanjkljivosti, ki jih samo ne more odpraviti, saj da gre za obsežnejše sklope dejstev, v zvezi s katerimi je sodišče prve stopnje sicer zaslišalo tožnico in nekatere priče (predvsem B. B., predsednika komisije za preizkus ocene), ni pa jih dokazno ocenilo, oziroma da gre za obsežnejše sklope dejstev, v zvezi s katerimi prič ni zaslišalo (A. A., ocenjevalca). Navedlo je še, da glede na dosedanji potek postopka zaradi vrnitve zadeve sodišču prve stopnje ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku.

3. Tožnica v pritožbi nasprotuje takšnemu razlogovanju sodišča druge stopnje. Navaja, da je sodišče prve stopnje izvedlo obsežen dokazni postopek, v katerem je med drugim zaslišalo tudi ocenjevalca A. A., in to glede vseh relevantnih dejstev - po vseh postavkah glede predpisanih kriterijev ocenjevanja. Njegovo izpoved je tudi dokazno ocenilo. Ni razlogov za dodatno zaslišanje te priče, pri čemer iz sklepa nejasno izhaja, kot da priča niti ni bila zaslišana. Tudi ni jasno, kateri obsežnejši sklopi dejstev naj bi ostali neraziskani. Ni res, da glede na dosedanji tek postopka z vračanjem zadeve na prvo stopnjo ne bo kršena pravica do sojenja v razumnem roku. Tožnica se namreč že več kot pet let pravda glede pravilnosti ocene delovne uspešnosti za leto 2016. Začelo se je s sporom I Pd 41/2017, v katerem je bil s sodbo z dne 13. 9. 2018 sklep komisije za preizkus ocene z dne 24. 3. 2017 razveljavljen in zadeva vrnjena v nov postopek pred komisijo v drugi sestavi. Ta je izdala sklep z dne 15. 3. 2019 in tožnica je spet vložila tožbo 18. 4. 2019, glede katere je bila šele 7. 12. 2021 izdana prvostopenjska sodba, ki jo je sodišče druge stopnje razveljavilo. Ni razlogov za vračanje zadeve sodišču prve stopnje, saj je izvedlo vse predlagane dokaze - med drugim zaslišanje devetih prič. Vpogledalo je tudi v spis zadeve Pd 14/2017, v kateri je bilo zaslišanih pet prič. Pravilno je sledilo tožnici, da ocena ni bila sprejeta po objektivnih kriterijih, ampak na podlagi diskriminacije in neenake obravnave. Upoštevalo je izpoved ocenjevalca, da je imela največji vpliv na sprejem ocene tožničina frizura, vplivala pa je tudi naftna afera.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po drugem odstavku 357.a člena ZPP je dopustno sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje na podlagi 355. člena ZPP izpodbijati le iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 355. člen ZPP).

6. Vztrajanje pritožbe, da je sodišče prve stopnje z izvedenimi dokazi raziskalo vsa odločilna dejstva za presojo tožničine ocene delovne uspešnosti za leto 2016 (upoštevaje kriterije ocenjevanja po ZSPJS in Uredbi, četudi je zaključilo, da ocena ni bila objektivna, saj je temeljila na okoliščinah, ki kažejo na diskriminatorno in neenakopravno obravnavo tožnice) in sprejelo po vsebini pravilno odločitev, presega okvir tega pritožbenega preizkusa. Za odločitev o pritožbi je bistveno le, ali zgoraj povzeti razlogi, ki jih je navedlo sodišče druge stopnje in se pri tem sklicevalo na 355. člen ZPP, utemeljujejo vračanje zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje ali ne.

7. Če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, izjemoma razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP). Ne glede na to določbo pa sodišče druge stopnje ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje in zadeve ne vrne temu sodišču v novo sojenje, če bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak novo sojenje opravi samo (drugi odstavek 355. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze, tudi dokaz z zaslišanjem priče A. A., sodišče druge stopnje pa je menilo, da ta priča ni bila zaslišana o relevantnih dejstvih. Izvedba dodatnega zaslišanja te priče ne pomeni izjeme v smislu prvega odstavka 355. člena ZPP – da zaradi narave stvari in okoliščin primera sodišče druge stopnje ne bi moglo samo dopolniti postopka v navedeni smeri.

9. Sodišče druge stopnje se je sicer sklicevalo na obsežnejše sklope neraziskanih dejstev, vendar te obsežnosti po pravilnem opozorilu pritožbe ni konkretiziralo, zato tudi navedeno sklicevanje sodišča druge stopnje ne utemeljuje vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

10. Glede ostalih izvedenih dokazov je sodišče druge stopnje še ugotovilo, da jih sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo. Tudi takšne ugotovitve niso razlog za vračanje zadeve v obravnavo sodišču prve stopnje, ampak nalagajo izvedbo pritožbene obravnave (drugi odstavek 347. člena ZPP).

11. Tožnica pravilno nasprotuje tudi presoji sodišča druge stopnje, da z njegovo odločitvijo glede na dosedanji tek postopka ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku. V zvezi s tem poudarja, da se več kot pet let pravda glede pravilnosti ocene delovne uspešnosti za leto 2016. Kot izhaja tudi iz izpodbijanega sklepa, se je pravdanje začelo s sporom I Pd 41/2017, v katerem je bil s sodbo z dne 13. 9. 2018 sklep komisije za preizkus ocene z dne 24. 3. 2017 razveljavljen in zadeva vrnjena v nov postopek pred komisijo v drugi sestavi. Ta je izdala sklep z dne 15. 3. 2019, s katerim je potrdila oceno zelo dobro. Tožnica je zopet vložila tožbo 18. 4. 2019 in šele 7. 12. 2021 je bila izdana prvostopenjska sodba, ki jo je sodišče druge stopnje 5. 5. 2022 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

12. Iz navedenih razlogov izhaja neutemeljeno vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, namesto da bi sodišče druge stopnje samo opravilo novo sojenje in ob materialnopravnih izhodiščih, za katere meni, da jih je sodišče prve stopnje spregledalo, samo dopolnilo postopek in odpravilo ugotovljene pomanjkljivosti.

13. Zato je vrhovno sodišče na podlagi petega odstavka 357. a člena ZPP izpodbijani sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

14. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

15. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.