Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni (iz)postavil, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja ter zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Odstranitev objekta, ki je zakonsko določena posledica nelegalne gradnje, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, zato morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine, da bi odstranitev nelegalne gradnje predstavljala zelo hudo posledico. Revident takih posebej kvalificiranih okoliščin ob dejstvu, da je predmet nelegalne gradnje skladiščni objekt, v katerem ne prebiva, temveč ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, s katero naj bi pridobival dohodek (česar revident ne izkaže z nobenimi dokazi), ni izkazal. Ker revident ni lastnik nelegalne gradnje, zelo hude posledice, ki jih zatrjuje zanj niti ne bi mogle nastati. Pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zato ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo in predlagala izdajo začasne odredbe. Dovoljenost revizije utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Območne enote Ljubljana - Kranj, št. 06122-2446/2007 z dne 31. 1. 2013. Z navedeno odločbo so bili inšpekcijskemu zavezancu A. A. izrečeni inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje lesenega skladiščnega objekta na zidanem podstavku tlorisnih dimenzij 9,1 m x 5,7 m z nadstrešnico na zemljišču parc. št. 16 k. o. ... Inšpekcijskemu zavezancu je bilo naloženo, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo tega objekta (1. točka izreka); da ga do 15. 7. 2013 odstrani in vzpostavi prejšnje stanje (2. točka izreka), sicer se bo začel postopek izvršbe, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka), za nelegalno gradnjo pa so bile izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov. (4. točka izreka). V postopku je bilo ugotovljeno, da objekt nima gradbenega dovoljenja. Revident je imel kot uporabnik navedenega objekta položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku. Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-69/2013-5-00641130 z dne 3. 4. 2013, zavrnila pritožbi inšpekcijskega zavezanca in revidenta zoper prvostopenjski upravni akt. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, pojasnjenega v prejšnji točki te obrazložitve. Pomembnega pravnega vprašanja revident namreč ne (iz)postavlja, temveč zgolj navaja, da je revizija utemeljena po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Brez natančno in konkretno izpostavljenega pomembnega pravnega vprašanja in njegove obrazložitve pa ni mogoča presoja dovoljenosti revizije po tej določbi (enako Vrhovno sodišče v svojih odločbah npr. X Ips 429/2011, X Ips 99/2013, X Ips 152/2013, X Ips 197/2013). Glede na navedeno revident ni izkazal izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

9. Zelo hude posledice revident utemeljuje z navedbami, da bi mu z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastale zelo hude posledice, saj odstranitev objekta pomeni, da bo ostal brez edinega premoženja, ki ga ima, to je ta predmetni objekt, ki ga uporablja kot skladišče lesno - predelovalne dejavnosti, drugega objekta za ta namen nima in ga je v sedanjih razmerah tudi težko najti. S to dejavnostjo pridobi svoj edini dohodek, s katerim pomaga pri preživljanju sebe in svoje partnerke.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami zatrjevanih zelo hudih posledic ni izkazal. 11. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (npr. X Ips 387/2010, X Ips 508/2011, X Ips 145/2011, X Ips 163/2012, X Ips 317/2012) sprejelo jasno stališče, da odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, in s tem povezani finančni stroški ter zatrjevana materialna škoda še ne pomenijo zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje namreč pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To je stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora revident v takih primerih zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami (npr. X Ips 494/2008, X Ips 22/2009, X Ips 75/2010, X Ips 84/2010, X Ips 492/2010). Takih posebej kvalificiranih okoliščin pa revident ob dejstvu, da je predmet nelegalne gradnje skladiščni objekt, v katerem ne prebiva, temveč ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, s katero naj bi pridobival dohodek (česar revident ne izkaže z nobenimi dokazi), ne izkazuje. Na drugačno odločitev ne vplivajo njegove navedbe, da bo z rušitvijo objekta ostal brez edinega premoženja, saj podatkov v spisu nesporno izhaja, da revident ni lastnik predmetnega objekta, ampak ga ima zgolj v uporabi, zato hude posledice zaradi izgube premoženja, ki jih zatrjuje, zanj niti ne bi mogle nastati.

12. Ker revident ni izkazal uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Ker lahko na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče na zahtevo tožnika izda začasno odredbo zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 le do odločitve o reviziji, Vrhovno sodišče pa je revizijo s tem sklepom zavrglo, je ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

K III. točki izreka:

14. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).