- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Cp 301/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.301.2010 Civilni oddelek
Povzetek
- Odškodnina za razžalitev dobrega imena in častiSodba obravnava vprašanje, ali je bila prisojena odškodnina za razžalitev dobrega imena in časti ustrezna glede na okoliščine primera.
- Subjektivno doživljanje oškodovancaSodišče se ukvarja z vprašanjem, kako subjektivno doživljanje oškodovanca objektivizirati v kontekstu odškodnine.
- Utemeljenost pritožbeSodišče presoja, ali je pritožba tožnika glede višine odškodnine utemeljena.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Subjektivno doživljanje oškodovanca je treba objektivizirati. Že sodišče prve stopnje je upoštevalo tožnikov demanti, poleg tega pa tožnik tudi sam v tožbi navaja, da se je v zvezi s kazensko zasebno tožbo toženec na glavni obravnavi 9.6.2005 tožniku opravičil.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi v 2. odstavku točke 1.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora toženec plačati tožniku 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.9.2009 do plačila. Presežek tožbenega zahtevka, torej znesek 8.932,32 EUR z obrestmi, je sodišče zavrnilo in tožencu naložilo, da mora tožniku povrniti 350,60 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožbeni zahtevek se nanaša na plačilo odškodnine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, ki jo je toženec storil s tem, da je 4.4.2003 v prilogi časopisa Slovenske novice, v Plusu, v članku z naslovom: „Invalid invalidom ukradel milijone?“ izrekel o tožniku določene žalitve.
Zoper sodbo se pritožuje tožnik glede zavrnilnega dela iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku. Navaja, da se ne strinja z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, ker je prisojena odškodnina absolutno prenizka in bi bila primerna odškodnina edino le vtoževana odškodnina. Tožnik je prizadet zaradi svoje invalidnosti, sedaj pa je trpel še zaradi neresnične vsebine članka. Prijatelji so se ga začeli izogibati in so za njegovim hrbtom govorili, kako je pospravil invalidski denar v svoj žep. Za njim so kazali, češ to je tisti lopov. Imel je probleme s spanjem. Sodišče bi moralo ugoditi celotnemu zahtevku.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov zoper odločitev sodišča prve stopnje. Odškodnina je pravilno določena v smislu 1. odst. 179. člena Obligacijskega zakonika – OZ. Po tej določbi gre med drugim denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in trajanje to opravičujejo. Sodišče prve stopnje je določbo tega člena pravilno uporabilo. Nobenih razlogov ni za višjo odškodnino. Vse to, kar opozarja pritožba, je upoštevalo sodišče prve stopnje, pri tem pa je pravilno ugotovilo, da je subjektivno doživljanje oškodovanca treba tudi objektivizirati. Že sodišče prve stopnje je upoštevalo tožnikov demanti, poleg tega pa tožnik tudi sam v tožbi navaja, da se je v zvezi s kazensko zasebno tožbo toženec na glavni obravnavi 9.6.2005 tožniku opravičil. Sodišče druge stopnje tako ne vidi nobenih razlogov za višjo odškodnino.
Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sodbo potrditi po 353. členu ZPP.