Jedro

Ker zemljiškoknjižna sodnica s sklepom ni vsebinsko odločala o ugovoru (zoper ta sklep pritožba je - 158. in 159.čl. ZZK-1), pač pa je predlog vrnila v fazo poprave zaradi formalnih pomanjkljivosti, pritožba ni dopustna.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o ugovoru predlagatelja zoper sklep zemljiškoknjižne referentke Dn št... z dne 14.10.2003, ugovoru ugodilo in sklep zemljiškoknjižne referentke tako spremenilo, da je predlagatelj dolžan v 15-ih dneh predlog z dne 23.09.2003 popraviti in dopolniti tako, da bo sposoben obravnavanja v zemljiškoknjižnem postopku, ga uskladiti z določbami 39. do

41., 139., 140. ter 148. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ga opozorilo, da bo, če v navedenem roku predloga ne bo ustrezno dopolnil in popravil, predlog zavrglo ter zaznamovalo pri navedeni nepremičnini nepravnomočnost sklepa.

Predlagatelj se je zoper sklep pritožil. Dejstvo je, da je pri nepremičnini, vpisani v vl. št. ..., parcela št. 254 k.o. P., vpisana kot lastnica druga osnovna organizacija ZB NOB - T.o. "D.T.". Vpisana oseba, krajevna organizacija, nima več statusa pravne osebe. Postala je le notranja organizacijska enota Združenja borcev in udeležencev NOB.

Logična posledica je, da je lahko nosilec pravic in obveznosti, torej tudi lastninske pravice, le predlagatelj.

Gre samo za poočitev sprememb in ne za ponovni vpis v zemljiški knjigi. Zato sodišču druge stopnje pritožnik predlaga, da se izpodbijani sklep tako spremeni, da se predlagana poočitba dovoli.

Udeleženec, zemljiškoknjižni lastnik, krajevna organizacija ZB NOB "D.T." iz L. je odgovorila na pritožbo. Vztraja pri stališču podanem dne 30.09.2003 in od tega ne odstopa, dokler organizacija obstaja.

Pritožba ni dovoljena.

V zemljiškoknjižnem postopku se smiselno uporabjajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) oziroma Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (120. čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1 ter 37.čl. ZNP). Te določbe se uporabljajo glede vprašanj, ki niso urejena z ZZK-1. Le-ta v 2. odst. 146. čl. določa, da v primeru, če procesne predpostavke za odločanje niso izpolnjene in gre za pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti, zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju s sklepom naloži, da predlog dopolni oziroma popravi in določi rok za popravo oziroma dopolnitev. Gre za sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo, zoper ta sklep ni pritožbe (270. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP in 120. čl. ZZK-1), v takem primeru ima stranka pravna sredstva zoper sklep, s katerim se njena vloga zavrže, če po pozivu sodišča ne ravna in vloge ustrezno ne dopolni oziroma popravi. Ker torej zemljiškoknjižna sodnica s sklepom ni vsebinsko odločila o ugovoru (zoper tak sklep pritožba je - 158. in 159. čl. ZZK-1), pač pa je predlog vrnila v fazo poprave zaradi formalnih pomanjkljivosti, pritožba ni dopustna. Zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo (1. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).