Jedro

Upravni spor je spor o zakonitosti dokončnega posamičnega akta, s katerim je odločeno o pravici posameznika oziroma s katerim je poseženo v ustavne pravice posameznika, z oceno (praktičnega) izobraževanja pa se o posameznikovi pravici ne odloča. Prav tako z oceno ne more biti poseženo v ustavne pravice posameznika, ker gre za akt, ki sam po sebi še ne učinkuje, to je, ne povzroča pravnih posledic. Sporna ocena in sklep o ugovoru zoper oceno praktičnega izobraževanja nimata samostojnega pravnega varstva. Na podlagi določbe 81. člena ZPSI-1, je odločitev o oceni in ocena komisije dokončna in zoper njo sodno varstvo ni predvideno.

V obravnavani zadevi je sodišče tožnikovo tožbo zavrglo, zato procesna predpostavka za odločanje o zahtevani začasni odredbi ni več izkazana in je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Policijska akademija, Šola za policiste je 26. 8. 2010 praktično izobraževanje A.A. v Policijski enoti PP ... ocenila kot neuspešno. Drugostopni organ, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava, Policijska akademija, Šola za policiste, je s sklepom o ugovoru zoper oceno praktičnega izobraževanja, številka 100-444/2010/10 8262-01) z dne 3. 9. 2010, ugovor A.A., tožnika v tem upravnem sporu, zoper oceno praktičnega izobraževanja PP ..., zavrnil kot neutemeljenega.

V obrazložitvi sklepa je drugostopni organ pojasnil, da je o ugovoru odločala komisija, ki je bila imenovana na podlagi 102. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09-v nadaljevanju ZPol UPB7), na podlagi 81. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/2006-v nadaljevanju ZPSI-1) in 42. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št.78/2007 in št. 8/2008-v nadaljevanju Pravilnik). Na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin ter na podlagi zbranih dokazil je pritožbena komisija soglasno odločila, da je ugovor neutemeljen. Pred odločanjem se je komisija seznanila z ugovorom, z dopolnitvijo ugovora zoper oceno praktičnega izobraževanja na PP ... in uradnim zaznamkom policistov PP .... Komisija se je seznanila tudi z oceno praktičnega izobraževanja na PP ..., ki sta jo napisala inštruktor B.B. in komandir C.C. Ugotovila je, da je bil A.A. na podlagi pogodbe o zaposlitvi, št. 1001-18/2010/99 z dne 20. 1. 2010, in aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dne 17. 7. 2010, kot kandidat za policista razporejen na Policijsko upravo ..., PP ..., kjer je opravljal praktično izobraževanje. Z oceno tega izobraževanja ga je seznanil komandir PP ... in mu predstavil razloge za neuspešno oceno. Komandir je kandidata seznanil tudi z možnostjo, da poda pritožbo, če se z oceno ne strinja. Kandidat je seznanitev z oceno praktičnega izobraževanja podpisal, vendar se z oceno ni strinjal. Pritožbena komisija je na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin ter zbranih dokazil ugotovila, da je kandidat za policista prijateljeval in se neposredno družil z enim od glavnih osumljencev za kaznivo dejanje „Neupravičena proizvodnja in promet z mamili“, ki ga je preiskovala policija, pri čemer je vedel, da je ta osumljenec že bil obsojen za kaznivo dejanje povezano s preprodajo drog. Prav tako je vedel, da se ta osumljenec ukvarja s posojanjem denarja, pa je to osebo v času šolanja v Policijski akademiji v Tacnu povabil v policijski internat, pri čemer mu je dal navodilo, naj se ne predstavi s svojim pravim imenom, temveč pod drugim imenom. Zaradi navedenega je pravilna ocena, da je javna podoba kandidata za policista neustrezna, zaradi česar je negativna ocena osebnostne kompetence utemeljena. Ocenjevanje socialnih in osebnostnih kompetenc je poleg ocenjevanja strokovnih kompetenc namenjeno prav oceni, ali je posameznik primeren za delo v policiji. To je specifičnost izvajanja izobraževanja in ocenjevanja v procesu izobraževanja za poklic policista. Ocena praktičnega izobraževanja je v skladu z izobraževalnim programom POLICIST in s Pravilnikom. Ocena po kriterijih ocenjevanja ustreza elementom ocenjevanja področnih delov praktičnega izobraževanja, posamezne in skupna ocena ustrezajo obrazložitvam.

Tožnik v vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, razloga bistvene kršitve določb postopka in iz razloga nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi ničnosti akta. Negativna ocena praktičnega izobraževanja temelji na subjektivnem prepričanju komandirja PP ... Gre za neutemeljeno oceno, ki je podana na podlagi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja zadeve in na podlagi kršitev ustavno zavarovanih človekovih pravic in svoboščin. Ker je ocena subjektivna, je ni mogoče preizkusiti, zato je v nasprotju z zakonom. Negativna ocenitev tožnika iz razloga poznanstva tožnika s tako imenovano operativno zanimivo osebo pomeni neupravičen poseg v tožnikovo zasebno sfero, kar predstavlja grobo kršitev tožnikovih osebnostnih pravic, tudi zato, ker je komandir dokaze pridobljene s posebnimi ukrepi zoper njegovega znanca, neupravičeno uporabil v škodo tožnika pri oceni njegovih osebnostnih kompetenc. V zvezi z očitano kršitvijo hišnega reda Policijske akademije je tožnik pojasnil, da je šlo za šalo, kar lahko potrdijo njegovi sodelavci. Znanec tega ni storil, ker na območju Policijske akademije iz službe varovanja ni bilo nikogar prisotnega, zato znanec svoje prisotnosti ni evidentiral. Sklicuje se na uradni zaznamek PP ..., kjer so policisti s katerimi je tožnik delal, povedali, da gre za ambicioznega, strokovnega in vzornega policista pripravnika.

Ugovor zoper oceno praktičnega izobraževanja je tožnik vložil pravočasno. Pritožbena komisija je tožnikov ugovor zavrnila, zaradi česar je predmetni posamezni upravni akt, ki temelji na nezakoniti oceni, nezakonit in ga je potrebno odpraviti. Izpodbijana odločba je nezakonita, ker temelji na nepopolno in napačno ugotovljenem dejanskem stanju, ter zaradi kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin tudi nična, saj se opira na nedovoljene dokaze. Prav tako je bilo v postopku kršeno načelo neposrednega izvajanja dokazov, v okviru katerega tožniku ni bilo omogočeno sodelovanja pri sprejemanju odločitev in zadevo osebno pojasniti. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in ugotovi, da ste odločbi tožene stranke z dne 3. 9. 2010 in ocena praktičnega izobraževanja I. del, z dne 26. 8. 2010, nezakoniti, zato se odpravita. Predlaga tudi, da sodišče ugotovi, da je tožnik opravil praktično izobraževanje I. del, na PP ..., s končno oceno uspešno in da ima pravico do nadaljevanja izobraževanja po izobraževalnem programu Policist; da je tožena stranka dolžna s tožnikom skleniti pogodbo, v kateri določi medsebojne pravice in obveznosti za čas nadaljnjega izobraževanja po izobraževalnem programu Policist v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. Zahteva tudi povrnitev stroškov.

Tožnik sodišču predlaga tudi, da izda začasno odredbo, s katero mu prizna pozitivno oceno praktičnega izobraževanja I. del na PP ..., do pravnomočne odločbe ter se mu omogoči takojšnje nadaljevanje izobraževanja po izobraževalnem programu Policist. Namen tožnika je zagotoviti učinkovitost sodnega varstva (23. člen Ustave RS), ki ne bi bilo zagotovljeno, če bi tožniku med samim postopkom nastale škodljive posledice. Z izvršitvijo akta tožene stranke, ki se izpodbija v obravnavanem postopku, bi bila tožniku prizadejana težko popravljiva škoda, ker ne bi mogel nadaljevati izobraževanja po programu Policist, do sedaj opravljeni izpiti in preizkusi znanja pa bi mu v celoti propadli. Nezmožnost nadaljnjega izobraževanja pa ima za posledico tudi prenehanje prejemanje sredstev za preživljanje in prenehanje možnosti doseči v poklicni karieri poklic policista, kar ogroža njegovo preživetje. Po drugi strani je tožena stranka državni upravni organ, ki zaradi zadržanja učinkovanja posamičnega akta (z dne 3. 9. 2010) ne bo utrpela nobene posebne škode, oziroma bo nevarnost zanjo neznatna. V vsakem primeru bo tožena stranka imela pravico do zahtevka za vračilo stroškov izobraževanja in je ta škoda mnogo manjša kot škoda, ki bi nastala tožniku zaradi nezmožnosti pridobitve poklicne izobrazbe in ob takojšnji izgubi sredstev za preživljanje. Glede na dejstvo, da tožnik predlaga izdajo ureditvene začasne odredbe, je verjetno izkazana tudi potreba po začasni in drugačni ureditvi stanja glede spornega pravnega razmerja, pri čemer tožnik določno opredeljuje predlog ureditve in sicer predlagala, da je tožena stranka dolžna v okviru tožnikovega praktičnega izobraževanja I. del, na PP ..., priznati končno oceno uspešno in mu omogočiti nadaljevanje izobraževanja po izobraževalnem programu Policist. Tožena stranka je v obširnem odgovoru na tožbo pojasnila potek postopka odločanja, tako pri prvostopnem organu, kot drugostopnem organu in navedla, da po mnenju tožene stranke ocena praktičnega izobraževanja ni upravna stvar. V ugovoru zoper oceno praktičnega izobraževanja se namreč ne odločala z upravno odločbo, tožena stranka pa, kot je razvidno iz sklepa o ugovoru zoper oceno, ni odločala v upravnem postopku. Prav tako odločitev komandirja v zvezi z oceno praktičnega izobraževanja nima značaja odločanja o upravni stvari, ker ocenjevanje praktičnega usposabljanja vsebinsko ne pomeni odločanja o tožnikovi pravici ali obveznosti. Ponovna preveritev ocene ne predstavlja avtoritativne odločitve nosilca državne ali občinske oblasti, oziroma nosilca javnega pooblastila, pač pa gre za opravilo izključno strokovne narave.

V kolikor sodišče tožbe ne bo zavrglo, tožena stranka podrejeno predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka. Pojasnjuje pravne podlage za ocenjevanje v izobraževalnem programu Policist in vztraja, da so ugotovitve komandirja PP ... in komisije pravilne. Zavrača tožnikove navedbe, da prijateljevanje z določenimi osebami ne more vplivati na njegovo osebnostno oceno. Prav tako se sklicuje na podatek, da je tožnik v času izobraževanja storil prekršek po členu 6/3 ZJRN-1. V zvezi z uradnim zaznamkom, ki so ga podpisali policisti PP ..., tožena stranka pojasnjuje, da ti niso bili seznanjeni z vsemi razlogi, na katerih je temeljila negativna ocena. Odgovarja tudi na tožbene navedbe v zvezi s kršitvami hišnega reda Policijske akademije in pojasnjuje razloge, zaradi katerih so objekti in okoliši Policijske akademije objekti posebnega pomena za opravljanje nalog policije. To dejstvo so dolžni udeleženci izobraževanja upoštevati. Sklicuje se na hišni red ter dodatne ukrepe hišnega reda MNZ za objekte Policijske akademije. Prav tako se sklicuje na določila pogodbe o zaposlitvi iz katere izhaja, da je tožnik dolžan ravnati v skladu z veljavnim hišnim redom policije in opozarja, da je za to kršitev mogoče pogodbo o zaposlitvi celo odpovedati. To dokazuje, da je tožnikova navedba o majhni kršitvi reda zmotna in odraz naklepne pomoči vstopa nepooblaščeni osebi v objekt posebnega pomena v Policijski akademiji.

V zvezi z očitano bistveno kršitvijo določb postopka, ker tožena stranka tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločbo, je potrebno pojasniti, da v konkretnem primeru ne gre za upravni postopek, na podlagi katerega bi morala tožena stranka zaslišati tožnika.

Sodišču tožena stranka predlaga, da tožbo zavrže, podrejeno pa zavrne, kot neutemeljeno. V zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe predlaga, da se začasna odredba zavrže, saj je obstoj dopustne tožbe v upravnem sporu procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu-Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010-v nadaljevanju ZUS-1). V kolikor sodišče predloga za izdajo začasne odredbe ne bo zavrglo, predlaga, da ga sodišče kot neutemeljenega zavrne.

K 1. točki izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Skladno z določbo 1. člena ZUS-1 se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). V tem upravnem sporu izpodbijana ocena praktičnega izobraževanja I. del, z dne 26. 8. 2010, ki sta jo izdela inštruktor B.B. in komandir PP ... C.C. in Sklep o ugovoru zoper oceno praktičnega izobraževanja, številka 100-444/2010/10 (262-01) z dne 3. 9. 2010, po presoji sodišča ne štejeta med akte, ki se v smislu 1. in 2. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo v upravnem sporu. Upravni spor je namreč spor o zakonitosti dokončnega posamičnega akta, s katerim je odločeno o pravici posameznika oziroma s katerim je poseženo v ustavne pravice posameznika, z oceno (praktičnega) izobraževanja pa se o posameznikovi pravici ne odloča. Prav tako z oceno ne more biti poseženo v ustavne pravice posameznika, ker gre za akt, ki sam po sebi še ne učinkuje, to je, ne povzroča pravnih posledic. Prav tako sporna ocena in sklep o ugovoru zoper oceno praktičnega izobraževanja nimata samostojnega pravnega varstva. Na podlagi določbe 81. člena ZPSI-1, je odločitev o oceni in ocena komisije dokončna in zoper njo sodno varstvo ni predvideno. Ob ugotovitvi torej, da akt, ki ga tožnik izpodbija, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo zavrglo.

K 2. točki izreka: Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže iz naslednjih razlogov: Institut začasne odredbe ureja določba 32. člena ZUS-1. Tožnik lahko izdajo začasne odredbe zahteva tako na podlagi določbe drugega, kot določbe tretjega odstavka navedenega člena, upoštevaje določbo tretjega odstavka tega člena pa je za odločanje o začasni odredbi pristojno odločati sodišče, ki je pristojno za odločitev o tožbi. Tako je, upoštevaje navedeno določbo, vložitev tožbe procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, prav tako pa ta zahteva deli usodo pravnega akta izdanega v reševanju tožbe. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožnikovo tožbo zavrglo, procesna predpostavka za odločanje o zahtevani začasni odredbi ni več izkazana, zato je moralo sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, zavreči. K 3. točki izreka.

Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrglo, je skladno s prej citirano določbo moralo tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka zavrniti.