Jedro

Pravica do invalidske pokojnine se pridobi z dnem nastanka invalidnosti, začetek izplačevanja pa je vezan na prenehanje zavarovanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in odpravilo odločbi tožene stranke št. 23-1026636 z dne 23. 8. 2005 ter št. I-3026636 z dne 18. 4. 2006. Hkrati je tožniku ob razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 6. 7. 2004, priznalo pravico do invalidske pokojnine, s tem da je odmero in izplačilo le-te naložilo toženi stranki.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem se je izrecno opredelilo do pojma invalidske pokojnine, kot pravice iz invalidskega zavarovanja, in do začetka njenega izplačevanja glede na določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče odločilo v nasprotju z določbo drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1, na podlagi katere je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja. Zanika, da bi bila pokojnina pravica iz invalidskega zavarovanja, temveč gre za eno od vrste pokojnin v smislu 4. člena ZPIZ-1. Ker je tudi za pridobitev pravice do invalidske pokojnine pogoj prenehanje zavarovanja, je sodišče tožnici to pravico neutemeljeno priznalo od 6. 7. 2004, to je od dneva nastanka invalidnosti.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišče je odločilo, da je o odmeri in izplačilu invalidske pokojnine tožniku dolžna odločiti tožena stranka s posebno odločbo. O začetnem datumu izplačevanja invalidske pokojnine torej z izpodbijano sodbo še sploh ni bilo odločeno, temveč je to odločitev sodišče prepustilo toženi stranki. Pri tem je sodišče v izpodbijani sodbi tudi poudarilo, da je v zvezi z invalidsko pokojnino določbo drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1 potrebno razumeti tako, da je tudi v tem primeru pravica do uživanja pokojnine, torej do dejanskih prejemkov iz tega naslova, vezana na prenehanje zavarovanja.

7. Glede teoretičnih opredelitev v zvezi z invalidsko pokojnino je sodišče pravilno ugotovilo, da gre tako po njeni vsebini, kot glede na formalno opredelitev v ZPIZ-1 za pravico iz invalidskega zavarovanja, oziroma za pravico na podlagi invalidnosti, saj jo ZPIZ-1 obravnava v poglavju o pravicah na podlagi invalidnosti (IV. poglavje ZPIZ-1), in se ob izpolnitvi ostalih pogojev (vzrok nastanka invalidnosti, zavarovalna doba, starost ob nemožnosti zagotovitve ustrezne zaposlitve) pridobi na podlagi invalidnosti (67. člen ZPIZ-1). V petem odstavku 156. člena ZPIZ-1 izrecno določa, da se pravice na podlagi invalidnosti pridobijo z dnem nastanka invalidnosti.

8. Pravno teoretično gledano je določbo petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 v razmerju do določbe drugega odstavka tega člena, po kateri je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje zavarovanja, v razmerju posebne določbe (lex specialis) proti splošni določbi. Vendar to glede začetka izplačevanja invalidske pokojnine nima praktičnega pomena, saj naslednji, to je 157. člen ZPIZ-1 izrecno določa začetek izplačevanja tako starostne kot invalidske pokojnine v tem smislu, da v primeru obstoja zavarovanja pokojnina uživalcu pripada od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja (1).

9. Glede na navedeno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo da je imel tožnik, glede na ugotovljeno invalidnost I. kategorije od 6. 7. 2004 dalje pravico do invalidske pokojnine.

10. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Enako razlago je sprejelo Vrhovno sodišče že v sodbi VIII Ips 519/2008 z dne 11. 10. 2010 in v drugih podobnih zadevah.