Jedro

Če tožnik ne izkaže, da je zoper prvostopenjsko upravno odločbo, ki jo izpodbija v upravnem sporu, vložil pritožbo, sodišče tožbo zavrže na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožbo tožnikov zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, Inšpekcijske pisarne Brežice z dne 3. 6. 2009 (1. točka izreka sklepa); zavrglo je tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnika kljub dvakratnemu pozivu nista izkazala, da sta zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo v upravnem postopku vložila pritožbo, čeprav je bila ta mogoča. Tožnika sta zmotno prepričana, da sta s tožbo izpodbijala (tudi) odločbo tožene stranke z dne 11. 2. 2011, saj za kaj takega ni podlage ne v tožbenem predlogu ne v tožbenih razlogih. Ker je procesna predpostavka za odločanje o predlagani začasni odredbi v upravnem sporu o obstoju dopustne tožbe, ki pa v obravnavanem primeru ni dovoljena, je sodišče zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

3. Tožnika sta zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo iz vseh razlogov, navedenih v 75. členu ZUS-1. Navajata, da določba 6. člena ZUS-1 ni materialna pravna podlaga za zavrženje tožbe. Tožbi je bila priložena drugostopenjska odločba Ministrstva za okolje in prostor z dne 11. 2. 2011. Sklicujeta se na določbe drugega odstavka 6. člena ZUS-1. Navajata, da izčrpanje rednih pravnih sredstev ni pogoj za vsebinsko obravnavo ničnosti inšpekcijske odločbe, kar pomeni, da izpodbijani sklep, s katerim je sodišče tožbo zavrglo iz razloga, ker tožnika nista izčrpala rednih pravnih sredstev, nepravilen in nezakonit. Vrhovnemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v vsebinsko obravnavo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je pravilen in zakonit. 6. Iz tožbenega predloga in tožbenih navedb je razvidno, da sta tožnika vložila tožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, Inšpekcijske pisarne Brežice z dne 3. 6. 2009, s katero je gradbeni inšpektor tožniku A. naložil, da po vročitvi odločbe ustavi nadaljnjo gradnjo ključavničarske delavnice na zemljišču parc. št. 15 in 16 k. o. ..., ki obsega osnovni pritlični objekt in kovinska pritlična nadstreška na S in V strani osnovnega objekta ter mu naložilo, da do postavljenega roka odstrani sporni objekt, sicer se bo začel postopek izvršbe po drugih osebah. Izrečene so bile tudi prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1. 7. Ker tožnika tožbi nista priložila drugostopenjske odločbe, iz katere bi bilo razvidno, da je bila zoper navedeno prvostopenjsko odločbo z dne 3. 6. 2009 vložena pritožba, ju je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 31. člena ZUS-1 pravilno pozvalo, da to storita. Kljub pozivu sodišča prve stopnje tožnika nista izkazala, da bi zoper prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo.

8. Z odločbo tožene stranke z dne 11. 2. 2011 (ki sta jo tožnika po pozivu sodišča prve stopnje naknadno predložila), pa ni bilo odločeno o pritožbi zoper navedeno prvostopenjsko odločbo z dne 3. 6. 2009, ampak je z njo tožena stranka zavrnila predlog tožnikov za izrek ničnosti (v tem upravnem sporu izpodbijane inšpekcijske odločbe) in zavrnila njuni pritožbi zoper sklepa o dovolitvi izvršbe (oba z dne 14. 7. 2010).

9. Na podlagi prvega odstavka 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Ker tožnika nista izkazala, da bi zoper prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, je sodišče prve stopnje njuno tožbo pravilno zavrglo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, na podlagi katere sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.

10. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, ki se nanaša na (ne) uporabo drugega odstavka 6. člena ZUS-1. Na podlagi te določbe v upravnem sporu v tožbi zoper akte, s katerimi je organ odločil o izrednem pravnem sredstvu zoper upravni akt, ni dopustno uveljavljati istih razlogov, iz katerih je stranka že vložila tožbo v upravnem sporu zoper sam upravni akt, ali pa bi to lahko storila. S to določbo se omejuje samo uveljavljanje razlogov v tožbi, s katero stranka izpodbija odločitev upravnega organa o izrednem pravnem sredstvu zoper upravni akt, ki ga je stranka predhodno že izpodbijala v upravnem sporu. V obravnavanem primeru pa tožnika (glede na jasnost tožbenega predloga in tožbenih navedb), s tožbe nista izpodbijala tudi odločbe tožene stranke z dne 11. 2. 2011 (ki bi, glede na to, da je z njo tožena stranka kot prvostopenjski organ odločila o njunem predlogu za izrek ničnosti, lahko bila predmet izpodbijanja v upravnem sporu).

11. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe. Obstoj dopustne tožbe je namreč procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe. Ker ta predpostavka v obravnavanem primeru ni bila izpolnjena, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).