Jedro

V upravnem postopku se zaplenjeno premoženje vrača ne glede na razveljavitev kazenske sodbe, s katero je bilo premoženje zaplenjeno, in samo v primeru, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni z ZDen, med drugim v prvem odstavku 9. člena ZDen. Ker izpodbijana sodba od navedenega stališča ne odstopa, niti ne odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve (na primer I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007), niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revidentka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka po odvetnici dne 18. 11. 2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da gre za pomembno pravno vprašanje, saj se denacionalizacija lahko vodi kot upravni postopek ali pa kot postopek, ki sledi kazenskemu postopku, v katerem se razveljavi pravna podlaga za zaplembo. Ker gre za dva različna postopka in za izpolnjevanje različnih pogojev (državljanstvo), je treba z enotno prakso preprečiti neenakopravno obravnavanje in nove postopke, če se denacionalizacijski postopek zaključi pred zaključkom kazenskega postopka. Navaja tudi, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, saj vračilo v naravi sicer ne bo možno, odškodnina v obliki obveznic pa sedaj predstavlja le še nekaj odstotkov tržne vrednosti premoženja. Konkretne posledice se kažejo v tem, da zaradi potencialno pridobljene odškodnine, ki ne bo predstavljala niti nekaj odstotkov tržne vrednosti, dejansko sploh ne bo prišlo do denacionalizacije. Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 17. 12. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 23. 1. 2008, s katero je ta zavrnila pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil zahtevo za denacionalizacijo do 1/5 idealnega deleža nepremičnin, vpisanih pri z.k. vl. št. ... k.o. ... , ker je ugotovil, da prejšnji lastnik A.A. ne izpolnjuje pogoja o državljanstvu iz prvega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen, vlagatelj zahteve B.B. pa kot nečak prejšnjega lastnika ni oseba iz 12. člena ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.

6. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vpliv odločitve v kazenskem postopku, v katerem se odloča o razveljavitvi sodbe o zaplembi premoženja, na odločitev o denacionalizaciji, ki jo v upravnem postopku vodi upravni organ. Vrhovno sodišče je s sodbo I Up 1023/2005 z dne 6. 9. 2007 sprejelo stališče, da razveljavitev sodbe o zaplembi premoženja v kazenskem postopku ne vpliva na odločitev o denacionalizacijskem zahtevku, ki se na podlagi določb ZDen vodi v upravnem postopku. V upravnem postopku se namreč zaplenjeno premoženje vrača ne glede na razveljavitev kazenske sodbe, s katero je bilo premoženje zaplenjeno, in samo v primeru, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni z ZDen, med drugim v prvem odstavku 9. člena ZDen. Ker izpodbijana sodba od navedenega stališča ne odstopa, niti ne odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve (na primer I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007), niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidentka ne more hudih posledic izpodbijane odločitve utemeljevati z zatrjevano nizkim zneskom potencialne odškodnine v obveznicah, saj je z izpodbijano odločitvijo obravnavana zahteva za denacionalizacijo zavrnjena zaradi neizpolnjevanja pogoja o državljanstvu, kar pomeni tako zavrnitev zahteve za vračilo v naravi kot tudi morebitnega zahtevka za plačilo odškodnine. Zelo hudih posledic izpodbijane odločitve pa revidentka tudi ne izkazuje s sklicevanjem na zatrjevano visoko tržno vrednost nepremičnine, saj gre pri denacionalizaciji le za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja. Samo dejstvo, da revidentki ne bo vrnjeno premoženje njenega pravnega prednika, ne glede na njegovo vrednost, namreč še ne pomeni zelo hudih posledic. Revidentka bi morala navesti in izkazati, katere konkretne posledice lahko zanjo nastanejo zaradi zavrnitve denacionalizacijskega zahtevka.

8. Glede na to da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo tožeče stranke zavrglo, ta na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.