Jedro

Terjatev RTV naročnine spada med občasne denarne terjatve, od katerih tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani del sodbe prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane v veljavi tisti del sklepa o izvršbi, ki nalaga tožencu plačilo 9.870,00 SIT ter plačilo 5.249,00 SIT stroškov postopka. Sicer je sklep o izvršbi razveljavilo ter višji tožbeni zahtevek zavrnilo.

Toženca je zavezalo, da mora tožeči stranki povrniti 2.869,00 SIT nadaljnjih stroškov postopka.

Zoper tisti del sodbe, s katerim je sklep o izvršbi razveljavljen ter višji tožbeni zahtevek zavrnjen, se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka in predlaga spremembo.

Navaja, da je upravičena tudi do zamudnih obresti za čas od dospelosti posameznih terjatev RTV naročnine, saj se 279. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) nanaša na obrestne obresti in ne na same zamudne obresti. Zmotno je tudi stališče, da predstavlja RTV naročnina občasno dajatev. In ker določbe 277. in 278. čl. ZOR ne predvidevajo izjem, bi moral sklep o izvršbi ostati v veljavi tudi glede zamudnih obresti za čas do vložitve tožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema pravno naziranje sodišča prve stopnje, da predstavlja terjatev RTV naročnine občasno denarno dajatev. Občasne dajatve definira namreč 1. odst. 372. čl. ZOR kot take, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih. Za občasno terjatev je tudi značilno, da je vsak njen obrok samostojen predmet obveznosti in izpolnitve. In prav to značilnost ima terjatev RTV naročnine. Res je, da terjatve za porabljeno električno energijo, za uporabo telefona in za druge podobne terjatve, ki se obračunavajo občasno, ne spadajo med občasne denarne terjatve. Vendar se terjatev RTV naročnine ne obračunava. Po svoji fenomenologiji je bližnja tipičnim občasnim terjatvam, torej tistim, ki v nespremenjenih zneskih dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih obdobjih (npr. terjatev najemnine zakupnine, stanarine, rente, preživnine, itd.). Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 3. odst. 279. čl. ZOR, ki določa, da od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Tožeča stranka se sicer sklicuje na pravilo, da dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (1. odst. 277. čl. ZOR).

Vendar predstavlja določba 3. odst. 279. čl. ZOR izjemo in je zato v razmerju do pravila, da tečejo zamudne obresti od dneva zamude, specialni predpis. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijani del sodbe prve stopnje (368. čl. Zakona o pravdnem postopku).