Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, da objekt, ki ga je zgradil tožnik na spornih nepremičninah (tj. smučarska koča), ne predstavlja športnega objekta v skladu z določili 17. in 64. člena Zakona o športu.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, da objekt, ki ga je zgradil tožnik na spornih nepremičninah, ne predstavlja športnega objekta v skladu z določili 17. in 64. člena Zakona o športu?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti prodajnih pogodb, neveljavnosti vknjižbe ter obstoja lastninske oziroma stavbne pravice na spornih nepremičninah. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper to odločbo tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje pomembnost pravnih vprašanj: 1) Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), s tem ko je svojo odločitev oprlo na dokaze, pridobljene samoiniciativno in brez ustreznega dokaznega predloga pravdnih strank, in sicer redne in zgodovinske zemljiškoknjižne izpiske ter odločbo in obvestilo GURS, OGU Kranj (vse v prilogi C), o navedenem pa pred izdajo sodb ni obvestilo pravdnih strank ter jim dalo možnosti, da se do dokazov, na katere je sodišče nato oprlo sodbo (v prilogah C3, C4, C7-C9), opredelijo? 2) Ali je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb tožnika, da je sodišče prve stopnje mimo trditvene podlage pravdnih strank svojo odločitev oprlo na ugotovitev o obstoju pogodbenega razmerja med tožečo stranko in ZTKO-jem glede uporabe gradbene barake, ki jo je tožnik nato nadomestil z novo klubsko hišo, in je nato v izpostavljeni smeri neobrazloženo potrdilo odločitev sodišča prve stopnje? 3) Ali je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko se ni opredelilo do navedb tožnika, da prva toženka na predmetnih nepremičninah ni imela nikakršne posesti, kar skladno z veljavno sodno prakso višjih sodišč izključuje pravico uporabe? 4) Ali dejstvo, da tožena stranka kot v zemljiško knjigo vpisani nosilec pravice uporabe spornih nepremičnin, na njih ni izvrševala nikakršne posesti (ker je tožniku podala soglasje in mu dovolila vseobsežno uporabo sporne nepremičnine, vključno z gradnjo objekta na spornih nepremičninah), izključuje obstoj pravice uporabe vknjiženega nosilca te pravice? 5) Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, da soglasje prve toženke iz leta 1979 (priloga A26) ni ustrezen pravni naslov za prenos pravice uporabe in tožnika ni mogoče šteti za dobrovernega posestnika spornih nepremičnin, zaradi česar naj tožnik ne bi priposestvoval spornih nepremičnin? 6) Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, da tožnik na spornih nepremičninah na podlagi določbe 12. člena Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih z gradnjo predmetnega objekta ni mogel pridobiti pravice uporabe zemljišča, na katerem je stavba zgrajena, in zemljišča, ki je namenjeno za njeno redno rabo? 7) Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, da objekt, ki ga je zgradil tožnik na spornih nepremičninah, ne predstavlja športnega objekta v skladu z določili 17. in 64. člena Zakona o športu? 8) Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, da tožnik na podlagi določb 271. člena Stvarnopravnega zakonika ni pridobil stavbne pravice na spornih nepremičninah, ker naj zgrajeni objekt ne bi predstavljal samostojnega predmeta stvarnih pravic?

3. Predlog je delno utemeljen.

4. Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse; kar je zlasti v primerih, ko sodne prakse ni oziroma ta ni enotna.

5. Vrhovno sodišče zaključuje, da so glede vprašanja iz izreka izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo v tem obsegu v skladu z drugim odstavkom 367.a člena ZPP dopustilo.