Jedro

Pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa je pravno upošteven sestav kandidatove družine ob podaji vloge za štipendijo oziroma ob odločanju o tej vlogi.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Odločbi tožene stranke št. 342-1-335/06 z dne 24. 3. 2006 in št. 341-0409-2005/363-1 z dne 19. 1. 2006 se odpravita.

Toženi stranki se naloži, da o tožnikovi vlogi za uveljavitev republiške štipendije za šolsko leto 2005/2006 z dne 26. 8. 2005 ponovno odloči v roku 30 dni.

Tožena stranka mora tožniku povrniti stroške postopka v znesku 1.037,00 EUR v 15. dneh, sicer tečejo zakonske zamudne obresti.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 341-1-335/06 z dne 24. 3. 2006 in št. 341-0409-2005/363-1 z dne 19. 1. 2006, o zavrnitvi tožnikove vloge za uveljavitev pravice do republiške štipendije za šolsko leto 2005/06, skupaj z zahtevkom za vrnitev zadeve toženi stranki v ponovno odločanje in povrnitev stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvi, da je bil tožnik po razvezi njegovih staršev pravnomočno dodeljen materi, da se je po polnoletnosti preselil k očetu in imel na očetovem naslovu od 25. 5. 2005 dalje tudi prijavljeno stalno prebivališče, je soglašalo, da so bili pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa, kot kriterija za pridobitev pravice do republiške štipendije, pri izdaji izpodbijanih odločb upoštevani dohodki njegove matere v letu 2004, oziroma družinsko stanje v letu 2004, ko je tožnik skupaj s sestro živel v družinski skupnosti z razvezano materjo. Ker je na tak način ugotovljeni dohodek na družinskega člana presegal zakonski cenzus za priznanje pravice tožnika do republiške štipendije, je sodišče soglašalo z zavrnilnima odločbama tožene stranke.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in v prvi vrsti uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, v dopolnitvi revizije pa tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07). Navaja, da je sodišče zmotno soglašalo z ugotavljanjem premoženjskega cenzusa, kot kriterija za pridobitev oziroma zavrnitev pravice do republiške štipendije ob upoštevanju družinskih razmer v letu 2004, namesto da bi upoštevalo tožnikove družinske razmere v letu 2005, ko je podal vlogo za pridobitev štipendije.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri tem pa na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti.

7. Ker je tožnik dne 30. 10. 2007 vložil dopolnitev revizije po poteku 30 dnevnega roka iz prvega odstavka 367. člena ZPP (sodba sodišča druge stopnje je bila tožnikovemu pooblaščencu vročena 26. 9. 2007), sodišče te vloge ni moglo upoštevati.

8. Pravico do republiške štipendije je v letu 2005 urejal Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB – Ur. l. RS, št. 5/91 do 67/2002), ki je v 56. členu določal, da se za dodelitev republiške štipendije lahko prijavijo na razpis vajenci, dijaki in študentje, ki nimajo kadrovske štipendije oziroma posojilo za študij. V drugem odstavku tega člena je bilo določeno, da lahko republiško štipendijo pridobi kandidat, pri katerem dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 130 % zajamčene plače. Za določitev podrobnejših meril za pridobitev republiške štipendije je bil v tretjem odstavku 59. člena ZZZPB zadolžen minister, pristojen za delo.

9. Na podlagi pooblastil ZZZPB je bilo s Pravilnikom o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 48/99) v členih od 4 do 9 določeno, kateri dohodki družinskih članov se upoštevajo pri ugotavljanju cenzusa iz drugega odstavka 56. člena ZZZPB, v 11. členu pa je bilo določeno, kdo se poleg kandidata šteje za njegove družinske člane. Kot družinske člane pravilnik navaja očeta, mater in njune otroke, ki sta jih dolžna preživljati ter nekatere druge osebe, s katerimi živi oče ali mati v življenjski skupnosti. V drugem odstavku tega člena je bilo določeno, da se upošteva število družinskih članov po stanju v šolskem oziroma študijskem letu, za katerega je vložena vloga za uveljavitev pravice do štipendije. V 11.a členu pa je bilo izrecno določeno, da se ne šteje za družinskega člana med drugimi tudi zakonec, ki ni več dejansko povezan z (kandidatovo) družino.

10. Glede na prikazano ureditev ni dvoma, da so že na podlagi določb ZZZPB za ugotavljanje premoženjskega cenzusa za pridobitev republiške štipendije odločilni dohodki članov kandidatove družine, s katerimi je le ta razpolagala v koledarskem letu pred podajo vloge za pridobitev štipendije. Sestave kandidatove družine ZZZPB ne določa. Iz opredelitve kroga oseb, ki sestavljajo kandidatovo družino, v sedanji glagolski obliki in določbe Pravilnika o štipendiranju, da se upošteva število družinskih članov po stanju v šolskem oziroma študijskem letu, za katerega je vložena vloga za štipendijo, pa izhaja, da je pravno upošteven sestav družine ob podaji vloge za štipendijo oziroma ob odločanju o tej vlogi. Takšna razlaga določb o kandidatovi družini je tudi sicer skladna z izhodiščem, da je za pridobitev republiške štipendije pomembno premoženjsko stanje družine, v kateri kandidat stalno živi ob podaji vloge in odločanju o dodelitvi štipendije, saj bo v tej družini praviloma živel v času šolanja, za katerega se odloča o dodelitvi štipendije.

11. Pravnomočna sodna odločba, s katero je bil tožnik po razvezi njegovih staršev dodeljen v varstvo in vzgojo materi, je lahko učinkovala le do njegove polnoletnosti. Na podlagi prvega odstavka 117. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR – UPB1, Ur. l. RS, št. 69/04) roditeljska pravica, v okviru katere sodišče ob razvezi zakonske zveze odloča o varstvu in vzgoji otroka, preneha s polnoletnostjo otroka. Gre torej za prenehanje učinkovanja sodne odločbe o varstvu in vzgoji otroka po zakonu samem, saj si s polnoletnostjo „otrok“ lahko svobodno in prosto izbira bivališče in morajo takšno izbiro upoštevati tudi državni organi oziroma organi z javnimi pooblastili (razen če bi šlo le za navidezno izbiro).

12. Glede na navedeno je ob dejanskih ugotovitvah, da je tožnik v času podaje vloge za republiško štipendijo živel pri svojem očetu, pri katerem je imel od 25. 5. 2005 dalje stalno prebivališče, in da njegova razvezana mati ni živela v družinski skupnosti z očetom, sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je soglašalo, da se pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa za dodelitev republiške štipendije tožniku upoštevajo materini dohodki v preteklem letu, oziroma je bilo v tem smislu materialno pravo zmotno uporabljeno že pri izdaji izpodbijanih odločb tožene stranke. Na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP je zato sodišče reviziji ugodilo in sodbi nižjih sodišč spremenilo tako, da je v skladu s tožbenim zahtevkom izpodbijani odločbi tožene stranke kot nezakoniti odpravilo in naložilo toženi stranki izdajo nove odločbe.

13. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava doslej pravno pomembno dejansko stanje, kdo so bili člani tožnikove družine ob podaji vloge za štipendijo v letu 2005 in kakšni so bili njihovi za ugotovitev premoženjskega cenzusa upoštevni dohodki v predhodnem koledarskem letu, to je v letu 2004, ni bilo ugotovljeno niti v postopku pred sodiščem in niti v postopku pri toženi stranki. Ker s temi podatki razpolaga oziroma jih lažje preveri tožena stranka sama, ki razpolaga tudi z drugimi podatki za odločitev o višini štipendije, ki bi tožniku šla v šolskem letu 2005/06, so podani pogoji iz 1. alinee prvega odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), na podlagi katerih lahko sodišče v socialnem sporu ob odpravi izpodbijanega upravnega akta, namesto da bi samo meritorno odločilo v sporu, toženi stranki naloži izdajo novega upravnega akta, ob upoštevanju pravilnih pravnih izhodišč.

14. Tožena stranka je na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP dolžna povrniti tožniku stroške postopka, to je stroške zastopanja po odvetniku, ki glede na v času začetka postopka veljavno odvetniško tarifo in opravljena potrebna postopkovna dejanja tožnika znašajo za postopek na prvi stopnji 573,78 EUR, za pritožbeni postopek 182,30 EUR in za revizijski postopek 280,92 EUR, skupno torej 1.073,00 EUR. Kolikor tožena stranka navedenih stroškov ne bo povrnila v 15. dneh, tečejo od dosojenega zneska zahtevane zakonske zamudne obresti.