Jedro

Ker se v primeru uveljavljanja pravice do republiške štipendije upoštevajo dohodki v preteklem letu in sicer dohodki tistih družinskih članov, s katerimi je kandidat živel v preteklem koledarskem letu, sprememba stalno prijavljenega prebivališča tožnika v koledarskem letu vložitve vloge na odločanje o pravici do štipendije ne more vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 24.3.2006 in št. ... z dne 19.1.2006 ter se tožniku prizna pravica do republiške štipendije, zavrnilo. Zavrnilo je tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka in odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da njegovemu zahtevku v celoti ugodi, toženca pa obveže k plačilu stroškov pritožbe, oziroma podrejeno, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da čas bivanja pri enem od staršev za odločanje v predmetnem sporu nima nobenega pomena, zato je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo določbo 11. člena Pravilnika o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 48/99 s spremembami – v nadaljevanju: Pravilnik). Meni, da omenjena določba Pravilnika čas bivanja z enim od staršev kot pogoj določa le za zakonca in zunajzakonskega partnerja enega izmed staršev, ne pa tudi za otroke kot kandidate za pridobitev pravice od štipendije, zato je tudi napačno presodilo dejstvo, da tožnik na naslovu očeta biva šele od 25.5.2005 dalje, torej manj kot eno koledarsko leto pred vložitvijo vloge za uveljavitev republiške štipendije. Poudarja, da je nepravilno uporabilo tudi 2. odstavek 11. člena Pravilnika. Ker je tožnik v času vložitve vloge za dodelitev republiške štipendije za šolsko leto 2005/2006 bival pri očetu, bi bilo potrebno kot družinske člane šteti le tožnika in njegovega očeta in pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana upoštevati dohodninsko odločbo očeta ter izdatke, povezane s plačevanjem preživnine sestri tožnika v znesku 25.000,00 SIT mesečno. Tožnik opozarja še na dejstvo, da je preživninska obveznost očeta do tožnika prenehala, s sodno poravnavo pa se je mati zavezala plačevati tožniku preživnino v znesku 10.000,00 SIT. S tem je dodatno potrjeno dejstvo, da tožnik biva pri svojem očetu, ki je zanj do sklenitve sodne poravnave tudi skrbel in ga brez pomoči matere tudi preživljal. Dne 5.12.2006 je tožnik vložil še dopolnitev pritožbe in priložil dodatne dokaze.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi. Pri odločitvi tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju: ZPP).

Po prepričanju pritožbenega sodišča je nepravilno, in v tem soglaša s pritožbo, prvostopenjsko sodišče izpodbijano sodbo utemeljilo s 1. alinejo 1. odst. 11. člena navedenega Pravilnika. Omenjena določba med osebe oz. člane družine kandidata, šteje očeta, mater, ali zakonca oziroma osebo, ki živi z enim izmed staršev v življenjski skupnosti, ki je v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, najmanj eno koledarsko leto pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do štipendije, kakor tudi otroke kandidata. Določbo je potrebno razumeti tako, da za družinskega člana šteje tudi izvenzakonskega partnerja, ob pogoju, da živi z enim od staršev kandidata najmanj eno koledarsko leto pred vložitvijo vloge. Te določbe pa ni mogoče uporabiti za primer, ko otrok oz. kandidat za pridobitev pravice do republiške štipendije živi skupaj z enim izmed staršev, ki sta razvezana. Iz dejanskega stanja, ki med strankama ni sporno, namreč izhaja, da je kandidat, sedaj tožnik, do polnoletnosti živel pri materi, kateri je bil dodeljen v varstvo in vzgojo na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 1832/2004 z dne 24.1.2005. Od dopolnjenega 18. leta starosti oziroma, kot izhaja iz dopisa Upravne enote ... (l. št. 23) od 25.5.2005 dalje, pa je tožnik imel prijavljeno stalno bivališče na naslovu svojega očeta.

Tožnik se neutemeljeno sklicuje, da bi bilo kot družinske člane za ugotavljanje pravice do republiške štipendije šteti tožnika in njegovega očeta v skladu z 2. odst. 11. člena Pravilnika. Ta določba govori le o številu družinskih članov, ki se upošteva po stanju v šolskem letu, za katerega je vložena vloga za uveljavitev pravice do štipendije, ne nanaša pa se na vprašanje, čigavi dohodki se pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa upoštevajo. Za presojo vprašanja, ali se pri dohodkovnem cenzusu za dodelitev republiške štipendije za leto 2005/2006 upoštevajo dohodki mame in sestre, ki sta v času vložitve zavrnjene vloge za pridobitev štipendije živeli na drugem naslovu kot tožnik, ali pa dohodke njegovega očeta, je potrebno izhajati iz določbe 56. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91 s spremembami – v nadaljevanju: ZZZPB), ki jo je sicer navedlo že sodišče prve stopnje. Po merilih citirane določbe lahko pridobi republiško štipendijo kandidat, pri katerem dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega celotnega zneska 130 % zajamčene plače. V vseh primerih uveljavljanja pravice do republiške štipendije se namreč upoštevajo dohodki, doseženi v preteklem letu, tistih družinskih članov, s katerimi je kandidat v preteklem koledarskem letu živel. Tožnik je v letu 2004 živel z mamo in sestro, razen tega pa preživninska obveznost očeta, določena s citirano sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 24.1.2005 v tem letu še ni prenehala, kar ni zanemarljivo glede na določbo 6. člena Pravilnika, po katerem se v dohodek kandidatove družine vštevajo tudi prejete preživnine in nadomestila preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova. Sprememba stalno prijavljenega prebivališča, nastala v koledarskem letu vložitve vloge, na ugotavljanje dohodkov družinskih članov v preteklem koledarskem letu, tako ne more vplivati, temveč je potrebno pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa upoštevati dohodke matere, s katero je tožnik v koledarskem letu pred vložitvijo vloge za dodelitev republiške štipendije živel skupaj s sestro.

Sodišče prve stopnje je sicer ob zmotnem sklicevanju na 1. alinejo 1. odst. 11. člena Pravilnika, kar pa ni v ničemer vplivalo na izid spora, utemeljeno zavrnilo zahtevek na odpravo odločb toženca in priznanje pravice do republiške štipendije, ker je dohodek na člana tožnikove družine presegel cenzus, določen v letu 2004. Navedb v dopolnitvi pritožbe pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj je tožnik navedeno dopolnitev vložil prepozno, torej po izteku 15 dnevnega pritožbenega roka iz 1. odst. 333. člena ZPP. Rok teče od vročitve prepisa sodbe stranki, ki je bila v konkretnem primeru opravljena dne 8.11.2006, kar pomeni, da se je rok za pritožbo iztekel 23.11.2006. Dopolnitev pritožbe, ki je bila oddana priporočeno na pošto 5.12.2006, je tako vložena po izteku pritožbenega roka in jo pritožbeno sodišče ni presojalo.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Posledica zavrnitve pritožbe je na podlagi 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP sklep pritožbenega sodišča, da tožnik sam trpi stroške pritožbe.