Jedro

Sodišče je oceno potrebnosti stroškov podalo zgolj z navedbo, da je bila upnikova vloga potrebna za izvršbo in zato tudi stroški te vloge, ne da bi nanizalo razloge za takšno oceno. Po določbi drugega odstavka 188. člena ZIZ sodišče razpiše drugi narok, če nepremičnine na prvem naroku ni bilo mogoče prodati, medtem ko tretji odstavek 191. člena ZIZ sodišču predpisuje postopanje v primeru, ko kupec v predpisanem roku ne plača kupnine.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu dolžnikoma naložilo, da upniku nerazdelno povrneta nadaljnje izvršilne stroške v znesku 323,36 EUR v roku 8 dni po prejemu sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti temu sklepu se pritožujeta dolžnika zaradi kršitve določbe 156. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in kršitve določb Odvetniške tarife - v nadaljevanju OT (Uradni list RS, št. 67/2003). Mnenje, da je sodišče upniku neutemeljeno priznalo stroške, opirata na 156. člen ZPP, po katerem mora stranka ne glede na izid postopka povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Vlogo oziroma predlog, v zvezi s katerim je sodišče dolžnikoma odmerilo stroške, je upnik vložil zato, ker prvotni kupec, ki je na prvi javni dražbi kupil nepremičnino, v danem roku ni plačal kupnine, zaradi česar je bila druga javna dražba razveljavljena s sklepom z dne 11. 11. 2014. Dolžnika nista zakrivila razveljavitve prodaje nepremičnine na drugi javni dražbi, zaradi česar je upnik predlagal razpis nove javne dražbe in v njej priglasil sporne stroške. Ponovna javna dražba je posledica naključja, ki se je primerilo upniku, zato je upnik skladno z določili prvega odstavka 156. člena ZPP dolžan sam trpeti stroške sestave obravnavane vloge, v kateri predlaga izvedbo ponovne javne dražbe. Odločitev je nepravilna tudi iz razloga, ker se bodo iz položene varščina, za katero je sodišče odločilo, da se kupcu ne vrne, poravnali stroški za novo prodajo, tako tudi upnikovi stroški. Pritožnika očitata še nepravilno odmero po višini. Opozarjata, da so po tarifni številki 27 OT stroški sestave posameznih vlog maksimirani z 200 točkami. Prav tako je odmera napačna, ker je upnik stroške obračunal in priglasil po Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) in ne po OT iz leta 2003. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico za upnika.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V navedeni zadevi je bila izdana odredba o prodaji pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-J (Uradni list RS, št. 53/14), zato se skladno s prehodno določbo tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J uporabljajo določbe ZIZ (Uradni list RS, št. 3/07-UPB, 93/07, 37/08-ZST-1, 45/08-ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 - odl. US in 45/14-odl. US) veljavne do uveljavitve ZIZ-J. 5. Sodišče druge stopnje preizkusi prvostopenjsko določitev ne le v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, temveč po uradni dolžnosti pazi, ali so podane bistvene kršitve določb postopka navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in ali je materialno pravo pravilno uporabljeno.

6. V okviru uradnega preizkusa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zaradi katere izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upniku odmerilo stroške vloge z dne 19. 11. 2014, v kateri je ta predlagal razpis ponovnega drugega naroka za javno dražbo nepremičnin, potem ko je sodišče s sklepom z dne 11. 11. 2014 razveljavilo prodajo nepremičnine, opravljeno na drugem naroku. Upnikovo vlogo je štelo kot potrebno za izvršbo in upniku priznane stroške sestave vloge kot potrebne za izvršbo naložilo dolžnikoma v plačilo na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ.

8. Po citirani določbi mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Odločilna pri odločanju o izvršilnih stroških je tako ocena sodišča o potrebnosti teh za izvršbo. V skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v postopku izvršbe, mora sodišče o tem, kateri stroški so bili potrebni, odločiti po skrbni presoji vseh okoliščin. Pri tem ne zadošča, da so stroški potrebni, da bi se dosegel končni uspeh v izvršbi, ampak morajo biti tudi v pravilnem razmerju s procesnim ciljem, biti morajo torej smotrni. Če je bila izvršba potrebna, s tem še ni rečeno, da so bili potrebni tudi vsi stroški. Potrebni so tisti stroški, brez katerih ni mogoče opraviti smotrnih dejanj za realizacijo izvršbe. V skladu z načelom vesti in poštenja v postopku je postulat, da stranka obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrči na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov (povzeto po: Betetto, N., v Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Uradni list, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, stran 35).

9. Sodišče je oceno potrebnosti stroškov podalo zgolj z navedbo, da je bila upnikova vloga potrebna za izvršbo in zato tudi stroški te vloge, ne da bi nanizalo razloge za takšno oceno. Obrazložitev izpodbijanega sklepa tako onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve. Zaradi ugotovljene kršitve je drugostopenjsko sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Kršitve zaradi njene narave ni moglo samo odpraviti, saj bi strankam odvzelo pravico do pravnega sredstva.

10. V postopku ponovnega odločanja, v katerem bo sodišče ugotovljeno kršitev odpravilo, sodišče prve stopnje ne bo smelo prezreti dejstva, da je bila druga javna dražba za prodajo nepremičnine s sklepom z dne 11. 11. 2014 razveljavljena zaradi nepoložitve kupnine kupca, ki je bil edini kupec na drugi javni dražbi, kot tudi ne določb drugega odstavka 188. člena ZIZ in tretjega odstavka 191. člena ZIZ. Po določbi drugega odstavka 188. člena ZIZ sodišče razpiše drugi narok, če nepremičnine na prvem naroku ni bilo mogoče prodati(1), medtem ko tretji odstavek 191. člena ZIZ sodišču predpisuje postopanje v primeru, ko kupec v predpisanem roku ne plača kupnine. V situaciji, ko je na dražbi dražilo več dražiteljev, sodišče na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, v primeru, ko je na dražbi sodeloval le en kupec, pa prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo(2). Pri oceni potrebnosti predloga upnika za postopek izvršbe in stroškov vloge bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati navedene določbe in navesti razloge za sprejeto odločitev.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem sodišče v primeru, če razveljavi odločbo, zoper katero je vloženo pravno sredstvo in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.

Op. št. (1) : ZIZ-J je citirano določbo spremenil tako, da sodišče v primeru, če nepremičnine na prvem naroku ni bilo mogoče prodati, razpiše drugo dražbo na predlog upnika.

Op. št. (2) : Pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-E (Uradni list RS, št. 115/06) je tretji odstavek 191. člena ZIZ glasil: „Če kupec v določenem roku ne položi kupnine, sodišče prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo“. Z novelo ZIZ-E pa je bilo v določbo tretjega odstavka 191. člena ZIZ dodano besedilo, veljavno tudi v času odločanja v predmetni zadevi, in sicer za besedico „sodišče“ besedilo: „na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona ter jim določi rok za položitev kupnine, ali pa“. Spremembo je predlagatelj utemeljil s potrebo po pospešitvi izvršbe na nepremičnine in izogibanju težavi, ki se pojavi v praksi, ko dolžnik na dražbo pripelje svojega kupca, ki neprimerno viša izklicno ceno, kupnine pa nato v določenem roku ne položi in je tako treba razpisati novo dražbo (Poročevalec z dne 8. 9. 2006).