Jedro

Z odločitvijo Vrhovnega sodišča, da je bila tožba v upravnem sporu vložena pravočasno, je odpadla potreba in s tem pritožnikov pravni interes za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje v isti zadevi, saj si svojega pravnega položaja z odločitvijo o obravnavani pritožbi ne bi mogel še izboljšati.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepoznega zavrglo tožnikov (v nadaljevanju pritožnikov) predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je pritožnik vložil skupaj s pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča I U 1697/2012-9 z dne 9. 1. 2013, s katerim je to sodišče kot prepozno zavrglo pritožnikovo tožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Maribor, DT 0610-298/2009-8-0905-32 z dne 6. 8. 2009. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je pritožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel, da je za zamudo izvedel 14. 1. 2013, ko je prejel sklep prvostopenjskega sodišča o zavrženju pritožbe, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je vložil 29. 1. 2013, torej po poteku osemdnevnega roka iz drugega odstavka 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje prepozen.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

5. Vrhovno sodišče je s sklepom I Up 160/2013 z dne 9. 5. 2013 ugodilo tožnikovi pritožbi in razveljavilo sklep prvostopenjskega sodišča I U 1697/2012-9 z dne 9. 1. 2013 ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo sodišče prve stopnje moralo pritožnikovo tožbo obravnavati kot pravočasno. Z navedeno odločitvijo Vrhovnega sodišča pa je odpadla potreba in s tem pritožnikov pravni interes za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje v isti zadevi, saj si svojega pravnega položaja z odločitvijo o obravnavani pritožbi ne bi mogel še izboljšati.

6. Ker pritožnik v tem postopku nima več pravnega interesa, je Vrhovno sodišče na podlagi 352. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, tožnikovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.