Jedro

Vsa zastavljena vprašanja, ki naj bi se nanašala na 332. člen OZ (rok v trajnem dolžniškem razmerju) in na 212. do 215. člen ZPP (splošne določbe o dokazih in dokaznem bremenu) temeljijo na napačni predpostavki, da je šlo v pravdi za vprašanje prenehanja pogodbe in dokazovanje prenehanja. Iz predložene drugostopenjske sodbe pa je razvidno, da je tožena stranka vprašanje prenehanja veljavnosti pogodbe s svojimi trditvami sprožila prepozno, z nedovoljeno pritožbeno novoto.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 57925/2011 z dne 29. 4. 2011 v celoti v veljavi.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo. Iz te sodbe je razvidno, da je tožeča stranka vtoževala plačilo storitev po med strankama sklenjeni Pogodbi z dne 1. 3. 2003 o urejanju medsebojnih razmerij pri upravljanju in gospodarjenju z apartmajskimi enotami v turističnem naselju T. Pogodba je bila veljavno sklenjena, tožeča stranka pa je dogovorjene storitve opravila, zato mora toženec izpolniti svojo obveznost, to je plačilo opravljenih storitev. Pri tem je nerelevantno lastništvo apartmajev, ker gre za pogodbeno obligacijsko terjatev. Pritožbena trditev, da je bila pogodba sklenjena za določen čas, je nedovoljena pritožbena novota.

3. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije. Trdi, da so kršena določila 332. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in 212. do 215. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja pet pravnih vprašanj in trdi, da o njih ni sodne prakse Vrhovnega sodišča: a) ali pogodba, ki je prenehala veljati, še vedno zavezuje toženo stranko? b) ali pogodba, ki je sklenjena za določen čas, zavezuje toženo stranko, čeprav iz same pogodbe izhaja, da je nastopila okoliščina, ki pomeni, da je pogodba prenehala veljati? c) ali pogodba, ki je sklenjena za določen čas (v terminologiji pogodbe: ta pogodba je sklenjena za čas trajanja lastninske pravice na nepremičnini) preneha veljati avtomatično, ko nastopi okoliščina, ki določa trenutek prenehanja pogodbe? d) ali je potrebno oziroma mogoče dokazovati negativno dejstvo (da tožena stranka ni lastnik nepremičnine) oziroma ali se v tem primeru dokazovanje (ki je praviloma na tožeči stranki) „ponovno“ prevali na tožečo stranko? e) ali je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje obstoj dejstva, ali na tistem, ki zatrjuje neobstoj istega dejstva (v konkretnem primeru je dejstvo „prenehanje veljavnosti pogodbe“)?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije. Vsa zastavljena vprašanja, ki naj bi se nanašala na 332. člen OZ (rok v trajnem dolžniškem razmerju) in na 212. do 215. člen ZPP (splošne določbe o dokazih in dokaznem bremenu) namreč temeljijo na napačni predpostavki, da je šlo v pravdi za vprašanje prenehanja pogodbe in dokazovanje prenehanja. Iz predložene drugostopenjske sodbe pa je razvidno, da je tožena stranka vprašanje prenehanja veljavnosti pogodbe s svojimi trditvami sprožila prepozno, z nedovoljeno pritožbeno novoto. Zato so postavljena vprašanja nerelevantna za obravnavano zadevo, na splošni ravni pa o teh vprašanjih že obstaja sodna praksa Vrhovnega sodišča. Navedeno je imelo za posledico zavrnitev predloga za dopustitev revizije (drugi odstavek 367.c člena ZPP).